EVROPSKE INSTITUCIJE IN HOMEOPATIJA

  

Homeopatija je na ravni Evropske unije prisotna na več ravneh.
 

Homeopatska zdravila so del Evropske farmakopeje in urejena z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 67), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 81 z dne 20. 3. 2008, str. 51) in ob upoštevanju natančnejših navodil, ki jih je Evropska komisija objavila v pravilih, ki urejajo zdravila v Evropski uniji »EudraLex – Volume 2 – Pharmaceutical Legislation, Notice to applicants and regulatory guidelines medicinal products for human use« ter podrobnejših navodil Delovne skupine za homeopatska zdravila, ustanovljene v okviru delovanja vodij agencij za zdravila. Marca 2006 je Slovenija na podlagi direktive sprejela novi Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06), ki opredeljuje tudi homeopatska zdravila, in sprejela ustrezne podzakonske predpise za izvedbo zakona (za uporabo homeopatskih zdravil v humani in v veterinarski medicini).
 

Homeopatija in ekološko kmetovanje – Od 1. januarja 2009 sta se začeli uporabljati Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora. Od 1. julija 2010 pa se v vseh državah Evropske unije uporablja tudi Uredba Komisije (ES) št. 710/2009 z dne 5. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o ekološkem gojenju živali iz ribogojstva in ekološki pridelavi morskih alg. Uredbe so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah Evropske unije.
 
Eno izmed ključnih načel ekološkega kmetijstva in ekološkega ribogojstva je skrb za ohranjanje zdravja in zadovoljstva živali. Zdravje in dobro počutje se večinoma dosežeta brez opiranja na sintetične snovi, kot so antibiotiki, tveganje za pojav bolezni pa se zmanjša predvsem s preventivnimi ukrepi. Ekološki kmetje dajejo pri zdravljenju živali prednost homeopatiji in fitoterapiji. Več na spletni strani Evropske komisije “Ekološko kmetovanje – Dobro za naravo, dobro zate”.
 
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta je na seji 30. avgusta 2011 potrdil pilotni projekt »Usklajena raziskava o uporabi homeopatije in fitoterapije v živinoreji«. Za projekta je namenjenih 2 milijona evrov. V obrazložitvi projekta piše: »Parlament je Komisijo pozval, naj pripravi pilotni projekt za usklajevanje raziskav o uporabi homeopatije in fitoterapije v živinoreji, v skladu s predlogom resolucije o odpornosti na antibiotike, v katerem je pozval k zmanjšanju uporabe antibiotikov v živinoreji in k uporabi homeopatije in fitoterapije. Pilotni projekt bo obsegal zbiranje podatkov o tem, kateri raziskovalni projekti na področju homeopatije in fitoterapije so že bili oblikovani na univerzah in visokošolskih ustanovah držav članic, in kakšne so bile ugotovitve. Med pilotnim projektom bi morali tudi raziskati, ali in v katerem okviru zadevne univerze sodelujejo. Odpornost na antibiotike je vse večji problem tako v EU kot po svetu. Sem sodi tudi uporaba antibiotikov v živinoreji, zato je treba spodbuditi raziskave o alternativnih metodah zdravljenja, kot sta homeopatija in fitoterapija.«

 
Evropska komisija je izvedbi Drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013), ki je stopil v veljavo 1. januarja 2008, namenila 321,5 milijonov evrov. Program je del širše Zdravstvene strategije: »Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013«. Namen programa je, da dopolnjuje, podpira in dodaja vrednost politikam držav članic ter prispeva k večji solidarnosti in blaginji v Evropski uniji z varovanjem in spodbujanjem zdravja ter varnosti in izboljšanjem javnega zdravja. V 24. členu je določeno: »Program bi moral priznavati pomen celovitega pristopa k javnemu zdravju ter upoštevati komplementarno in alternativno medicino, kadar je to primerno in kadar je njena učinkovitost znanstveno ali klinično dokazana.«

 
Skupnost se je tako odzvala potrebam evropskih državljanov (bolnikov in zdravstvenih delavcev). Zdravstveno varstvo postaja vedno bolj usmerjeno na bolnika in prilagojeno posamezniku, pri čemer je bolnik bolj aktivni subjekt kot zgolj objekt zdravstvene oskrbe. Pri nadgrajevanju dela v zvezi z agendo državljanov mora zdravstvena politika Skupnosti upoštevati pravice državljanov in bolnikov kot ključno izhodiščno točko. To vključuje tudi sodelovanje in vpliv pri odločanju o načinu zdravljenja ter kompetence, potrebne za zdravo življenje.

 
Evropska komisija je v okviru 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (HEALTH 2008-3.1-3: Complementary and Alternative Medicine) namenila 1,5 milijona evrov za raziskave na področju komplementarne in alternativne medicine. Na razpis Evropske komisije se je prijavil konzorcij 16 raziskovalnih institucij iz 12 držav članic EU, ki so za triletni projekt CAMbrella dobili sredstva v višini 1,5 milijona evrov. Projekt je potekal od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2012. Slovenske raziskovalne ustanove in univerze niso sodelovale v tem projektu. Več o projektu na spletni strani Cordis in spletni strani CAMbrella.

 
Med letoma 1993 in 1998 je pod okriljem Evropske komisije potekal projekt COST B4 Unconventional Medicine, ki je podal nekatera priporočila o temeljnih raziskavah, o uspešnosti in učinkovitosti metod nekonvencionalne medicine.


Leta 1996 je Homeopathic Medicine Research Group objavila Report to the European Commission directorate general XII: science, research and development. Vol 1 (short version; Brussels: EC, 1996:16–7), v katerem je ugotovila, da lahko hipotezo, da homeopatija nima učinka, z gotovostjo zavrže (»hypothesis that homeopathy has no effect can be rejected with certainty«).

 
Evropska komisija je že leta 1997 ugotovila, da se približno 22 odstotkov oziroma 100 milijonov evropskih državljanov zdravi s homeopatijo oziroma uporablja homeopatska zdravila (COM(97)0362 - C4-0484/97).

 
Evropski parlament je maja 1997 z Resolucijo o statusu nekonvencionalne medicine (Resolution on the status of non-conventional medicine; A4-0075/97) pozval Evropsko komisijo, naj čimprej začne s procesom priznavanja nekonvencionalnih oblik medicine in z raziskovalnim programom, s katerimi bodo preučevali varnost in učinkovitost teh oblik medicine. V resoluciji je tudi poudarjena tako bolnikova svoboda izbire načina zdravljenja in zdravnikova svoboda najbolj ustrezne oblike zdravljenjain order to protect the health of his own patients to the full, a doctor may use all resources and knowledge in any field of medicine in accordance with his own judgment and conscience«). Poudarjeno je tudi, da se različne metode zdravljenja med seboj ne izključujejo, temveč lahko ena drugo dopolnjujejo. V resoluciji so tudi opozorili na pomen mobilnosti evropskih državljanov (prost pretok blaga, storitev in oseb).

 
Strokovne službe Evropskega parlamenta so decembra 2009 pripravile skupno poročilo »EU Policy Challenges 2009–2019«. V uvodu so na strani 9 zapisali: »The EU could lead in using public money to assess homeopathy and other alternative therapies.« V tretjem poglavju »Javno zdravje – Evropsko zdravje 2009–2019« na strani 46 pa: »Health professionals - The Commission has launched a discussion on the healthcare workforce to identify possible Community action to address challenges EU health professionals face, including aging of the population and of the health workforce, mobility and the lack of health professionals in certain regions, and the future needs for education and training to benefit from innovative health technology. In a broader sense the conditions under which health professionals can offer their services to people who need them in the EU should be addressed. At present there is a complete mix of situations where certain types of treatments, particularly outside the official medical establishment, are banned in some places, tolerated in others and accepted and their costs reimbursed in other locations. This would affect practices such as homeopathy, acupuncture, naturopathy, etc. A far reached inquiry into the potential of the so called alternative therapies could be a matter of relevance for Europeans in the coming decade. Moreover, as the scientific research agenda is strongly conditioned by the interests of industry, the EU could play a leading role in financing with public moneys trials to assess alternative therapies. This would set a world premier

 

Države članice Evropske unije nosijo glavno odgovornost za zdravstveno politiko in zagotavljanje zdravstvenega varstva evropskim državljanom. Zdravje je najpomembnejše, zato ga je treba podpirati z učinkovitimi politikami in ukrepi v državah članicah, na ravni Evropske skupnosti in globalni ravni.

 
Zdravje prebivalstva pa ne zadeva samo zdravstvene politike. Tudi druge politike Skupnosti igrajo ključno vlogo, na primer ureditev za farmacevtske izdelke in živila, zdravje živali, raziskave in inovacije v zdravstvu, zaščita potrošnikov idr. Razvijanje sinergij je bistvenega pomena za zdravstveno politiko Skupnosti in zato je sodelovanje različnih sektorjev ključno za izpolnitev ciljev in ukrepov zdravstvene strategije.

 

Kljub vsemu pa je zdravstvena oskrba še vedno področje, ki v veliki meri spada v pristojnost posameznih držav članic in ne Evropske unije. Ravno zaradi tega je tudi ureditev homeopatije in drugih metod nekonvencionalne medicine v posameznih državah članicah tako različna (v nekaterih državah je to urejeno z zakonskimi ali podzakonskimi predpisi, z uredbo vlade ali ministrstva za zdravje, v drugih pa je sprejeta s strani nacionalne zdravniške organizacije).

 

Samo v Sloveniji, edini državi članici Evropske unije, se zdravniku odvzame ali ne podeli zdravniška licenca, če želi zdraviti s homeopatijo.

 

Dejstvo, da ima zdravnik dodatna strokovna znanja in uporablja tudi druge metode zdravljenja, pa ne bi smelo biti nikoli razlog za odvzem ali neizdajo licence v nobeni državi članici Evropske unije.

 


Povezave do nekaterih dokumentov:

 

 

 

Opomba:
V spodnjih odstavkih se nahaja povzetek porazdelitve odgovornosti in vplivov nekaterih institucij Evropske unije (EU).

 
Evropski parlament (EP) je nadnacionalna institucija, katere člani so izvoljeni demokratično na splošnih neposrednih volitvah. Parlament zastopa in neposredno predstavlja interese evropskih državljanov, ki so združeni v Evropski uniji. Evropski poslanci si s Svetom delijo zakonodajno pristojnost, zato ima EP velik vpliv na vsakdanje življenje skoraj 500 milijonov evropskih državljanov. EP predstavlja demokratično voljo državljanov Evropske unije in zastopa njihove interese v razpravah z ostalimi institucijami EU. EP ima tri osnovne naloge: sprejema evropsko zakonodajo, pristojen je za pooblastila glede proračuna in opravlja demokratični nadzor nad vsemi institucijami EU.

 
Evropski svet (ES) opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne naloge EU. Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je Evropski svet postal uradna institucija. ES sestavljajo voditelji držav oziroma vlad držav članic ter njegov predsednik in predsednik Komisije.

 
Svet Evropske unije je osrednji organ političnega odločanja v EU. Zastopa države članice in je sestavljen iz po enega predstavnika vlade držav članic EU. Odločitve Sveta so lahko zapisane v obliki pravno zavezujočih uredb, direktiv, predlogov za prostovoljno dejavnost, skupnih stališč, priporočil, zaključkov in mnenj. Svet je skupaj z Evropskim parlamentom zakonodajna institucija. Odločitve Svet sprejema s soglasjem ali s kvalificirano večino.

 
Evropska komisija (EK) je izvršilni organ Evropske unije. EK pripravlja predloge nove evropske zakonodaje, skrbi za pravilno izvajanje odločitev EU in nadzoruje porabo sredstev EU. Komisija se tudi zavzema za interese Evrope kot celote in zagotavlja spoštovanje evropskih pogodb in zakonodaje. Je vodilna sila institucionalnega sistema EU in ima pravico podajanja predlogov Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu. Je pa politično odgovorna Evropskemu parlamentu, ki lahko razpusti celotno EK z izglasovanjem nezaupnice.