HOMEOPATIJA V SLOVENIJI

  

A. Homeopatija je v Sloveniji že del zdravstvene dejavnosti

 

  • homeopatija je kot dejavnost v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti 2008 (SKD 2008) uvrščena v oddelek zdravstvo (Q86) oziroma podrazred alternativne oblike zdravljenja (Q86.901), torej zdravstvena dejavnost;

 

 

 

   

 

  • magister farmacije je v skladu s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti uvrščen med zdravstvene delavce in lahko svetuje pri izdaji homeopatskih zdravil (zdravnik, ki je tudi zdravstveni delavec, pa ne sme zdraviti, svetovati ali predpisovati homeopatskih zdravil!).

 

B. Homeopatija je v Sloveniji hkrati tudi del zdravilske dejavnosti

 

  • homeopatijo pa Zakon o zdravilstvu uvršča tudi v zdravilsko dejavnost oziroma je v 4. členu navedena kot zdravilski sistem;

 

  • v prvem odstavku 6. člena Zakona o zdravilstvu je določeno, da zdravilsko dejavnost izvajajo zdravilci. V drugem odstavku 6. člena pa, »ne glede na prejšnji odstavek, lahko homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije, kiropraktike ali osteopatije, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom«;

 

  • oseba, ki ima diplomo medicinske fakultete, je diplomant medicinske fakultete, ki je pridobil strokovni naslov »doktor medicine«, okrajšava dr. med. in poklicni naziv zdravnik;

 

  • Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki diskriminira zdravnika zato, ker ima dodatna znanja iz homeopatije, ga želi preimenovati v »zdravilca« (čeprav je zdravilec po definiciji oseba, ki nima formalne medicinske izobrazbe) in ga izločiti iz medicine oz. zdravstvene dejavnosti;

 

  • zdravniku, ki je temeljni nosilec homeopatije, edini usposobljen za (homeopatsko) zdravljenje ljudi in predpisovanje (homeopatskih) zdravil za uporabo v humani medicini, pa v skladu z Zakonom o zdravniški službi grozi odvzem ali neizdaja licence.

 

C. Neskladje

 

  • Nekateri zakoni in podzakonski predpisi torej uvrščajo homeopatijo v zdravstveno dejavnost: (a) homeopatija je kot dejavnost v skladu s SKD 2008 uvrščena v zdravstveno dejavnost, (b) poklic homeopat je v skladu s SKP-08 uvrščen v podskupino »zdravstveni strokovnjaki« in (c) homeopatska zdravila so v skladu z Zakonom o zdravilih uvrščena med zdravila, ki jih lahko izdaja oz. prodaja le lekarniški farmacevt (zdravstveni delavec) v lekarni. Po drugi strani pa zakonodaja uvršča homeopatijo tudi v zdravilsko dejavnost; zdravnik, ki je edini strokovno usposobljen za homeopatsko zdravljenje in edini pooblaščen za predpisovanje homeopatskih zdravil za uporabo v humani medicini, je prekvalificiran v »zdravilca«, zakonsko pa mu grozi še odvzem oz. neizdaja zdravniške licence.

 

  • Torej, priprava magistralnih homeopatskih zdravil, izdaja homeopatskih zdravil in svetovanje (za samozdravljenje) ob izdaji oz. prodaji homeopatskega zdravila v lekarni, ki je v pristojnosti lekarniškega farmacevta, so del zdravstvene dejavnosti; homeopatsko zdravljenje, ki ga izvaja zdravnik, pa je del zdravilske dejavnosti.

 

  • Zdravnik, ki je temeljni nosilec zdravljenja, edini pooblaščen za predpisovanje zdravil za uporabo v humani medicini in edini strokovno usposobljen za zdravljenje ljudi, homeopatskih zdravil ne sme predpisovati, ker v skladu z Zakonom o zdravniški službi ne sme zdraviti s homeopatijo. 

 

 

 

  • Homeopatska zdravila so v skladu z Zakonom o zdravilih zdravila, ki se uporabljajo v humani medicini. Kako je lahko zdravnik kot temeljni odgovorni nosilec/izvajalec homeopatskega zdravljenja umeščen v zdravilsko dejavnost in ne v zdravstveno dejavnost?

 

  • V Sloveniji trenutno samo zavarovalnica Adriatic Slovenica nudi paket »Specialisti in zdravila«, v katerem povrne stroške zdravil, ki jih zdravnik predpiše na beli recept. Ker so vsa homeopatska zdravila registrirana pri JAZMP in vodena v Centralni bazi zdravil, bi lahko bolniki, ki imajo ta paket zavarovanja, dobili povrnjene stroške homeopatskih zdravil. Ker pa je zdravniku z licenco zakonsko onemogočeno predpisovanje homeopatskih zdravil in ne more predpisati homeopatskega zdravila na recept, stroški zdravil bolnikom ne morejo biti povrnjeni.

 

  • Merkur zavarovalnica nudi paket Merkur zdravje – ambulanta, v katerem krije stroške homeopatskega zdravljenja, vendar le v Avstriji. V Avstriji lahko le zdravniki z licenco zdravijo s homeopatijo, saj je homeopatija zdravstvena dejavnost, del uradne medicine. Če bi lahko zdravniki z licenco tudi pri nas zdravili s homeopatijo, bi zavarovalnica Merkur krila stroške zdravljenja pri slovenskih zdravnikih homeopatih.

 

  • Magister farmacije kot zdravstveni delavec v lekarni bolniku lahko svetuje pri izbiri homeopatskega zdravila za samozdravljenje in pri tem ne nosi nobene odgovornosti, zdravnik kot zdravstveni delavec pa pri izbiri homeopatskega zdravila za zdravljenje ne sme svetovati, ker ne sme zdraviti s homeopatijo. Zdravi lahko samo v skladu z Zakonom o zdravilstvu, ki ga preimenuje v »zdravilca«, v skladu z Zakonom o zdravniški službi (ZZdrS-E) pa mu grozi še odvzem ali neizdaja dovoljenja za delo (licence).

 

  • Vendar je zaradi sprejetja določb ZZdrS-E junija 2008, ki določajo, da »se zdravniku ne podeli licence oziroma se mu jo odvzame za čas opravljanja zdravilske dejavnosti«, Zakon o zdravniški službi v neskladju z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, saj so v skladu s 58. in 59. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti zdravstvenim delavcem dovoljene preverjene in strokovno neoporečne dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi, minister za zdravje pa od leta 1992 še ni sprejel ustreznih podzakonskih predpisov, ki bi to uredili. Komisija za medicinsko etiko pa je v svojem Stališču o zdravilstvu iz leta 1998 »dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije« namerno preimenovala v »zdravilstvo«.

 

  • Le zdravniki z licenco lahko zdravijo z akupunkturo, ki je del tradicionalne kitajske medicine, zdravstveni delavci pa izvajajo tudi medicinsko hipnozo. Vendar izvajanje obeh oblik zdravljenja ni pravno urejeno.

 

 

D. Odprava neskladij

 

 

  • V sedemnajstem rednem letnem poročilu (maj 2012) je Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik poudarila, da »Sloveniji tudi ne more biti v ponos, da onemogoča zdravnike, ki se želijo poleg svojega rednega dela ukvarjati s homeopatijo. Še vedno ostaja nejasno, kdo in kdaj bo postavil jasne ločnice med komplementarno medicino, ki jo izvajajo zdravniki, in drugimi zdravilskimi metodami, ki jih izvajajo zdravilci brez medicinske izobrazbe. Če ministrstvo že noče ustreči zdravnikom homeopatom, bi lahko z odločnejšim posegom na to področje pomagalo vsaj bolnikom, ki iščejo pomoč pri izvajalcih komplementarnih oblik zdravljenja.«

 

  • V devetnajstem rednem letnem poročilu (junij 2014) je Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer glede ureditve homeopatije za zdravnike ugotovila: »Največja ovira vzpostavitvi mreže izvajalcev dopolnilnih metod zdravljenja, ki so že priznane v tujini, je v primerjavi s tujimi ureditvami nerazumna zahteva Zakona o zdravniški službi, da zdravniki ne smejo opravljati homeopatske dejavnosti, saj drugače izgubijo licenco za delo. Pacienti, ki bi želeli izbrati homeopatsko zdravljenje, ne morejo dobiti niti recepta za homeopatska zdravila, čeprav zakonskih ovir za njihovo izdajo ni.«

 

  • Na 73. redni seji Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije je bil 17. decembra 2014 sprejet sklep: »Zdravniška zbornica Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da se predpisi spremenijo tako, da se zdravniku, ki se ukvarja s homeopatsko dejavnostjo, samo zaradi tega licenca ne odvzame.« Delegati Skupščine ZZS so na seji s 40 glasovi za in 18 proti izglasovali sklep, da se zaradi ukvarjanja s homeopatijo zdravnika ne sankcionira z odvzemom licence. Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer je na 73. redni seji skupščine ZZS prisotne pozvala, da naj ne odkrivajo tople vode, saj je to področje za zdravnike v Evropi že urejeno. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je na skupščini ZZS zagotovila, da bo ministrstvo polno sledilo odločitvi zdravništva. (op.: Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je najvišji organ zdravniške zbornice z 90 neposredno izvoljenimi poslanci, ki regijsko pokrivajo zdravništvo po Sloveniji. Gre za odločevalsko telo in kot tako predstavlja vse slovenske zdravnike in zobozdravnike, zaposlene v javnih zavodih in zasebnike.)

 

 

  • V dvajsetem rednem letnem poročilu (junij 2015) je Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer glede ureditve homeopatije za zdravnike ugotovila: »Omeniti je treba sklep Zdravniške zbornice Slovenije, ki ne vidi več ovir, da bi zdravniki lahko opravljali tudi homeopatsko dejavnost, ne da bi jim grozila izguba licence, izdane na podlagi Zakona o zdravniški službi. To je šele prvi korak k ureditvi homeopatije na način, ki bo primerljiv z drugimi evropskimi državami, saj mora MZ pripraviti predlog sprememb omenjenega zakona in šele po uveljavitvi njegovih sprememb bodo lahko zdravniki homeopatsko dejavnost opravljali brez strahu pred nesorazmernimi posledicami izgube licence

 

  • Ministrica za zdravje je avgusta 2015 imenovala delovno skupino za pripravo novele zakona o zdravilstvu in marca 2017 je izdala nov sklep, da se ta delovna skupina imenuje "Delovna skupina za pripravo Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije". V delovni skupini so tudi predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva. Delovna skupina je pripravila izhodišča za Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki so bila od 27. novembra do 29. decembra 2017 v javni razpravi.

 

 

  • Na 85. redni seji Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije je bil 6. oktobra 2016 sprejet tudi nov Kodeks zdravniške etike, ki v 6. členu določa: »Dopolnilni postopki so dopustni le ob izvajanju preverjenih načinov diagnostike in zdravljenja ter pri polni obveščenosti bolnika. Alternativni postopki kot nadomestek preverjenih načinov diagnostike ali zdravljenja zdravniku niso dovoljeni.«

 

 

  • Če bo in ko bo zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije sprejet, se bo končno uredilo to, kar bi moralo biti urejeno v Sloveniji že leta 1992 (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 58. in 59. člen), in sicer, da lahko zdravniki izvajajo tudi dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije.