HOMEOPATIJA V ČASU EPIDEMIJE ŠPANSKE GRIPE

 

Homeopatija je ponovno dokazala svojo učinkovitost v času epidemije španske gripe 1918–1919. To ni naključje, saj je ravno epidemične bolezni s homeopatijo najenostavneje zdraviti. Pri epidemičnih boleznih namreč ne iščemo zdravila za vsakega bolnika posebej, kot to velja za ostale bolezni, temveč zberemo najbolj značilne simptome pri bolnikih, ki so zboleli med prvimi in nato izberemo zdravilo (včasih jih je tudi več), ki pomaga vsem bolnikom. Ko je enkrat zdravilo znano, lahko bolnikom pomagajo tudi tisti, ki nimajo homeopatskega znanja.
 
Poglejmo, kaj o zdravljenju španske gripe piše Julian Winston v svoji knjigi Obrazi homeopatije (The Faces of Homoeopathy, str. 236):
 
»Ko je homeopatijo opustila polovica homeopatov, ki so lahko samo opazovali, kako zapirajo njihove šole, predstavniki konvencionalne medicine pa so jih ob vsaki priložnosti napadali, je svet prizadela huda epidemija – pandemija influence leta 1918.
 
(…)
 
Težko si predstavljamo opustošenje, ki ga je povzročila epidemija gripe leta 1918–1919. Ljudje, ki so preživeli, so povedali, da je bil nekdo, ki je bil zjutraj še zdrav, lahko zvečer že mrtev.
 
Bolezen je bila približno tako smrtonosna kot kuga. Po svetu je umrlo 20 milijonov ljudi. 12 milijonov in pol jih je umrlo samo v Indiji, štirje odstotki celotne populacije. V Združenih državah je zaradi epidemije umrlo 548.000 ljudi.«  

 
Tole je izvleček iz članka Homeopatija pri gripi (Homeopathy in Influenza – a Chorus of Fifty in Harmony) avtorja Willisa Alonza Deweya, dr. med., iz revije Journal of the American Institute of Homeopathy iz leta 1921:

 

  • Dekan William A. Pearson iz Philadelphie je zbral 26.795 primerov influence, ki so jih zdravili zdravniki homeopati. Smrtnost je bila 1,05 %, medtem ko je bila smrtnost pri zdravljenju z šolsko medicino v povprečju 30 %. 
  • Trideset zdravnikov iz Connecticuta se je odzvalo moji prošnji, da mi posredujejo podatke. Poročali so o 6.602 primerih, od tega 55 smrtnih, kar je manj kot 1 %. Med transportom z ladjo sem imel 81 primerov in vsi so ozdraveli. Vsak je dobil homeopatsko zdravilo. Neka ladja pa je na poti izgubila 31 ljudi. – H. A. Roberts, dr. med.; Derby, Connecticut. 
  • Na plantaži z 8.000 delavci je samo eden umrl. Bolnikov nismo zastrupljali do smrti. Gelsemium je bil praktično edino uporabljeno zdravilo. Aspirina in vakcin nismo uporabljali. – Frank Wieland, dr. med., Chicago. 
  • Nobenega bolnika z influenco nisem izgubil, pri pljučnici pa je bila smrtnost 2,1 %. Skoraj edina zdravila stare šole so bili salicilati, vključno z aspirinom in kininom. Govorili so o 60 % smrtnosti pri pljučnicah. – Dudley A. Wiliams, dr. med., Providence, Rhode Island. 
  • Homeopatskemu zdravniškemu društvu v pokrajini Columbia so prijavili 15.000 primerov, od tega samo 15 smrtnih. V nacionalni homeopatski bolnišnici so ozdraveli vsi. – E. F. Sappington, dr. med., Philadelphia. 
  • Zdravil sem 1.000 primerov influence, kar imam tudi dokumentirano. Noben bolnik mi ni umrl. Vsa čast homeopatiji in nikakršna škotsko-irsko-ameriški medicini! – T. A. McCann, dr. med., Dayton, Ohio.

 

V istem članku lahko preberemo tudi naslednji komentar:

 

  • Neki zdravnik v pittsburški bolnišnici je medicinsko sestro vprašal, če pozna kaj boljšega kot to, kar počne on, kajti izgubil je veliko bolnikov. Sestra mu je odgovorila: »Da, doktor, nehajte dajati aspirin, pojdite v homeopatsko lekarno in nabavite homeopatska zdravila.« Zdravnik je odgovoril: »To je vendar homeopatija.« »Vem, vendar homeopatski zdravniki, za katere sem delala, niso izgubili niti enega bolnika.« - W. F. Edmundson, dr. med., Pittsburg.

 

Ko beremo poročila o epidemiji, je videti, da je bilo mnogo smrti posledica hude pljučnice. Ta je bila še posebej huda pri tistih, ki so dobivali analgetike, med katerimi je bil najpogostejši aspirin. (…)