SVET EVROPE O NEKONVENCIONALNI MEDICINI

  

Stalni odbor, ki deluje v imenu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, je 4. novembra 1999 sprejel Resolucijo 1206 (1999) – A European approach to non-conventional medicines (Evropski pristop k nekonvencionalnim medicinam). Z resolucijo 1206 (1999) se je Parlamentarna skupščina aktivno vključila v iskanje skupnih rešitev na področju nekonvencionalne medicine. V resoluciji zazna raznolikost (pluralizem) medicin ter poziva k odprtosti in konstruktivnemu dialogu med njimi v skupno dobro pacientov in zdravnikov. Države članice poziva k proaktivnemu, strukturiranemu in skupnemu pristopu pri obravnavi nekonvencionalne medicine.

 
Temeljnega pomena je svoboda izbire, tako za pacienta kot tudi za zdravnika. Zdravniku mora biti zagotovljena profesionalna svoboda pri izbiri za pacienta najbolj učinkovitega zdravljenja, prav tako pa ima tudi pacient s svojo aktivno vlogo pri zdravljenju svobodo izbrati zanj najbolj ustrezno zdravljenje.

 
Kratek povzetek resolucije. Parlamentarna skupščina ugotavlja, da alternativne, komplementarne in nekonvencionalne oblike medicine pridobivajo na pomenu v Evropi in po vsem svetu. Med najbolj uveljavljene sodijo akupunktura, homeopatija, osteopatija in kiropraktika. Sami bolniki vedno bolj zahtevajo uporabo različnih metod zdravljenja. To je dejstvo, ki ga ne smemo spregledati. Skupščina priznava odličnost konvencionalni medicini; kljub temu pa različne oblike medicine ne bi smele tekmovati med seboj. Mogoče je, da obstajajo ena ob drugi in ena drugo dopolnjujejo. Skupščina je tudi mnenja, da bi moralo biti skupno evropsko stališče o nekonvencionalni medicini utemeljeno na načelu bolnikove svobodne izbire zdravljenja. Primeren študij naj bi bil na voljo na univerzah, kjer bi se zdravniki izobraževali o alternativnih in komplementarnih metodah zdravljenja. Skupščina poziva države članice, da podprejo uradno priznanje teh oblik medicine na medicinskih fakultetah in da spodbudijo bolnišnice, da jih uporabljajo. Prav tako je pozvala države članice, da podprejo in pospešijo primerjalne študije in raziskovalne programe, ki trenutno potekajo v Evropski uniji in da pridobljena spoznanja širijo navzven.

 

Resolucija 1206 (1999) - Evropski pristop k nekonvencionalnim medicinam (neuradni prevod):

1. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope ponovno potrjuje pomembnost konvencionalne medicine, katere učinkovitost je bila znanstveno dokazana in je temelj socialnovarstvenih sistemov v Evropi. Ugotavlja tudi, da alternativne, komplementarne in nekonvencionalne oblike medicine pridobivajo na pomenu v Evropi in po vsem svetu. Od ene do druge države so razlike v tem, v kolikšni meri so priznane in kakšen je njihov pravni status.

2. Med najbolj uveljavljene oblike sodijo akupunktura, homeopatija, osteopatija in kiropraktika. Seveda pa te niso edine, nekatere nekonvencionalne metode zdravljenja obstajajo že zelo dolgo časa in po njih je veliko povpraševanje. Sami bolniki vedno bolj zahtevajo uporabo različnih metod zdravljenja. To je dejstvo, ki ga ne smemo spregledati. Skupščina priznava odličnost konvencionalni medicini; kljub temu pa različne oblike medicine ne bi smele tekmovati med seboj. Mogoče je, da obstajajo ena ob drugi in ena drugo dopolnjujejo.

3. Na področju zdravja je pomembno, da se ohrani različnost državnih zakonodaj in praks, kar je ena od evropskih pridobitev: navajenost državljanov na sistem in tradicijo ne sme biti pod vprašajem. Kljub temu je skupščina mnenja, da bi moralo biti skupno evropsko stališče o nekonvencionalni medicini utemeljeno na načelu bolnikove svobodne izbire zdravljenja.

4. Pozdravlja tudi resolucijo, ki jo je sprejel Evropski parlament 29. maja 1997 o statusu nekonvencionalne medicine, ki zahteva od Evropske unije, da prične s procesom uradnega priznavanja nekonvencionalnih oblik medicine na podlagi študij, ki naj jih usmerja za te potrebe kot tudi z razvojem raziskovalnih programov o varnosti in učinkovitosti teh oblik zdravljenja.

5. Skupščina se strinja, da je treba ločiti zrnje od plev znotraj sedanjega sivega področja v nekonvencionalni medicini. Na prvem mestu morata biti zahteva po javnem zdravstvu in pravica posameznika do zdravstvenega varstva. Omejitve nekonvencionalne medicine ne smemo niti spregledati niti jih podcenjevati. Podpore tako ne bi smele dobiti tiste dvomljive ali nesprejemljive prakse, ki bi ljudem in še posebno otrokom odrekale medicinsko oskrbo, ki jo zahteva njihovo zdravstveno stanje. Vzpostavitev zakonitega okvira za nekonvencionalno medicino je težka naloga, a naj ima prednost pred preveliko liberalnostjo.

6. Skupščina meni, da je najboljše zagotovilo za bolnika ustrezna usposobljenost stroke, ki se zaveda svojih omejitev, ima etični sistem in sistem samoregulacije ter je tudi pod zunanjim nadzorom. Nerealno bi bilo pričakovati, da se ne bodo pojavili novi poklici v zdravstvenem sektorju. Zakonodaje, ki trenutno obstajajo v določenih evropskih državah o eni ali drugi obliki nekonvencionalne medicine, odpirajo pot razvoju. Skupščina poziva države članice, da oblikujejo svoja stališča na izkušnjah svojih sosed in da vedno, ko je to mogoče, uskladijo svoje stališče glede teh oblik medicin.

7. Skupščina verjame, da bi lahko v bodoče alternativne in komplementarne oblike medicine izvajali zdravniki konvencionalne medicine kot tudi vsi dobro usposobljeni praktiki nekonvencionalne medicine (bolnik bi se lahko posvetoval z enim ali drugim, bodisi po predpisu svojega družinskega zdravnika ali po svoji volji), če bodo uveljavljena etična načela. Primeren študij naj bi bil na voljo na univerzah, kjer bi se zdravniki izobraževali o alternativnih in komplementarnih oblikah zdravljenja. Skupščina zato poziva države članice, da podprejo uradno priznanje teh oblik medicine na medicinskih fakultetah in da spodbudijo bolnišnice, da jih uporabljajo.

8. Ne nazadnje, ker je znanje o alternativnih oblikah medicine še vedno omejeno, skupščina poziva države članice, da podprejo in pospešijo primerjalne študije in raziskovalne programe, ki trenutno potekajo v Evropski uniji in da pridobljena spoznanja širijo navzven. 
 

Besedilo je sprejel Stalni odbor, ki deluje v imenu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, 4. novembra 1999.
Glej dokument 8435, poročilo Odbora za socialo, zdravje in družinske zadeve, stik Mrs. Ragnardóttir.
 
Svet Evrope, november 1999

 


Pomemben prispevek Sveta Evrope na področju homeopatije je tudi Evropska farmakopeja, ki določa zavezujoče skupne standarde (monografije) za zagotavljanje kakovosti zdravil v vseh državah članicah. Republika Slovenija je leta 1993 pristopila h Konvenciji o izdelavi Evropske farmakopeje ter Protokolu h Konvenciji. S tem se je Slovenija zavezala, da bo sprejela in uveljavila Evropsko farmakopejo. Homeopatska zdravila so del Evropske farmakopeje in tako so postala tudi del slovenske zakonodaje. Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/2006, 45/2008, 17/2014) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi urejajo izdelovanje, izdajanje in prodajo homeopatskih zdravil, tako za uporabo v humani in veterinarski medicini.

 
Povezave do nekaterih dokumentov Sveta Evrope:

 

  

Opomba:
Svet Evrope (SE) je mednarodna organizacija s sedežem v Strasbourgu, Francija, ki danes šteje 47 držav članic, združuje tako rekoč vso evropsko celino. Cilj te organizacije, ki jo je 5. maja 1949 ustanovilo 10 držav ustanoviteljic, je spodbujanje skupnega demokratičnega in pravnega prostora, ki deluje na osnovi Evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih referenčnih besedil o zaščiti posameznika.

 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) je posvetovalno telo, ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih parlamentov 47 držav članic. Vseh 318 članov Parlamentarne skupščine in njihovih 318 namestnikov so izvolili ali imenovali parlamenti posameznih držav članic izmed svojih članov. Tako je vsak član Parlamentarne skupščine Sveta Evrope hkrati tudi član nacionalnega parlamenta. PS SE samostojno oblikuje program svojih zasedanj, razpravlja o delovnih področjih Sveta Evrope in aktualnih mednarodnih temah ter sprejema priporočila, naslovljena na Odbor ministrov Sveta Evrope ali države članice. Kot sredstvo za predstavitev svojih mnenj in politik lahko PS SE sprejme resolucije. Njene razprave so pomembne za usmerjanje dejavnosti Odbora ministrov in medvladnih sektorjev Sveta Evrope, vplivajo pa tudi na vlade posameznih držav, kadar jih člani Skupščine prenesejo v svoje matične parlamente.