EVROPSKI KODEKS ZA PROFESIONALNO DELOVANJE ZDRAVNIKOV HOMEOPATOV

 

OSNOVNA NAČELA KODEKSA

Visoko kakovostna zdravniška praksa vključuje pet načel oziroma meril:
 

  1. načela medčloveških odnosov, vključena v osnovne pravice in temelje pravnega reda, kot so: pravica o nedotakljivosti človekovega telesa, pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pravica do svobodne izbire zdravljenja, pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe itd.
     
  2. načela pomoči:
    • delovanje v korist bolnika, 
    • spoštovanje individualne različnosti, 
    • upoštevanje človeškega bitja kot celote veliko medsebojno delujočih notranjih in zunanjih dejavnikov (konstitucija, okolje, način življenja itd.)
       
  3. osnovna merila zdravnikovega odnosa do bolnika
     
  4. osnovna merila terapevtskega delovanja
     
  5. osnovna merila vsakodnevne prakse.

 

Načela, našteta pri točkah 1 in 2, niso podrobno obdelana, saj so podlaga vsake zdravniške pomoči. To velja tudi za temeljna merila, predstavljena pri točkah 3, 4 in 5, kjer pa so dodane tudi posebnosti homeopatske prakse. Vsebina kodeksa je zato osredotočena na te posebnosti.
 
 
VSEBINA KODEKSA
 
A. Odnos zdravnik – bolnik
 

  1. Zdravnik homeopat ne sme izdati bolnikovega zaupanja (z nepotrebnimi posegi in zdravljenjem ali predpisovanjem nepotrebnih zdravil; s povzročanjem ali zvečevanjem strahu).
     
  2. Obravnava ne sme prizadeti bolnikove celovitosti:
    • na bolnika se ne sme pritiskati; zdravnik samo svetuje, 
    • namen pomoči je, da bolnik zdravljenja čim hitreje ne bo potreboval več, 
    • odnos med bolnikom in zdravnikom je enakovreden (kot enak z enakim), 
    • spoštovati je treba bolnikovo odgovornost, 
    • bolnik se ima pravico posvetovati z drugim zdravnikom ali terapevtom, 
    • zdravnik homeopat bo upošteval bolnikov življenjski nazor.
       
  3. Zdravnik homeopat mora posvetiti zadostno pozornost bolnikovim težavam in si vzeti dovolj časa za obravnavo.
     
  4. Zdravnik homeopat zdravi samo z metodami, s katerimi bolnik soglaša (predtem mu jih je izčrpno predstavil).
     
  5. Zdravnik homeopat z bolnikom vzpostavi odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju; bolnik lahko izrazi kakršnokoli nezadovoljstvo ali problem z zdravnikom.
     
  6. Zdravnik homeopat ne sme razkriti podatkov o svojem bolniku, razen:
    • kadar to zahteva zakon, 
    • v izrednem primeru ali nevarnem položaju, ko po zdravnikovem mnenju taka informacija pomaga preprečiti poškodbe bolnika ali koga drugega, 
    • kadar bolnik soglaša z naravo in obsegom razkrite informacije.
       
  7. Zdravnik homeopat dela v svojem imenu tudi, kadar deluje v skupinski praksi.
     
  8. Mnenje zdravnika homeopata o komercialnih ustanovah ali ljudeh z medicinskega / farmakološkega področja je neodvisno.
     
  9. Zdravniku homeopatu je dovoljeno, da odkloni zdravljenje, če je pričakovati, da ne bo mogel začeti ali nadaljevati zdravljenja, to je v primeru, ko zdravnik ni usposobljen za določene postopke ali jih ni sposoben opraviti (oziroma ni sposoben še naprej pomagati), ali meni, da medsebojnega zaupanja ni več; v takem primeru bolnika obvesti o razlogih in mu, če je potrebno, pomaga poiskati drugo medicinsko pomoč.

 

 

B. Zdravljenje
 

  1. Zdravnik homeopat meni, da deluje človeško bitje pod vplivom več med sabo učinkujočih notranjih in zunanjih dejavnikov (konstitucija, okolje, način življenja itd.). Zdravnik ne bo zatiral simptomov, če bi to bolniku škodovalo. Razlikovati mora med postopki, ko se simptomi kratkoročno ublažijo, in celovitimi postopki, katerih cilj je dolgoročno splošno izboljšanje bolnikovega stanja. Kadar je bolnik dovolj vitalen, ima prednost drugi način.
     
  2. Poudariti je treba pomen preventivnih ukrepov, bolniku pojasniti povezanost med načinom življenja in njegovimi težavami ter predstaviti izbiro zdravljenja.
     
  3. Pri vseh postopkih se mora zdravnik homeopat zavedati moči samozdravljenja, ki jo ima vsak človek in je osnovni princip; treba jo je vzdrževati, vzpodbujati ali aktivirati in samo v zelo izjemnih primerih ji sme nasprotovati.
     
  4. Cilj zdravljenja je, da se bolniku omogoči rast in/ali razvoj njegove svobodne osebnosti, in sicer tako, da se odpravi njegova težava ali bolezen in prepreči odvisnost.
     
  5. Zdravnik homeopat si mora pridobiti osnovno znanje z vajami v praksi svoje stroke in znati uporabljati instrumente ter materiale za pregledovanje bolnikov.
     
  6. Zdravnik homeopat mora biti seznanjen z možnostmi in omejitvami šolske medicine (medicinska diagnoza, prognoza in zdravljenje) in homeopatije. Če meni, da je indicirano homeopatsko zdravljenje, mora biti usposobljen za izvajanje in ocenjevanje zdravljenja po homeopatskih načelih.
     
  7. Zdravnik homeopat izpopolnjuje svoje znanje tako, da se udeležuje izpopolnjevalnih seminarjev, se nenehno izobražuje, posvetuje s kolegi in spremlja strokovno literaturo.
     
  8. Zdravnik homeopat ne dela tistega, za kar se ni šolal.
     
  9. Zdravnik homeopat osebno prevzame vso odgovornost za terapevtske posege (in je ne prenese na raziskovalce, proizvajalce itd.). Če prepusti delo drugim izvajalcem zdravstvene oskrbe (ki niso neodvisno izbrani), se končna odgovornost za bolnika prenese nanje.
     
  10. Zdravnik homeopat ne bo diskreditiral svojega poklica; kolega ali člana drugega zdravstvenega poklica ne bo kritiziral, obsojal ali črnil, ampak bo izkazoval primerno spoštovanje.
     
  11. Zdravnik homeopat se bo za dobro bolnika posvetoval in sodeloval tudi z drugimi zdravstvenimi delavci. Kadar bo potrebno, bo bolnika poslal na pregled ali zdravljenje k drugemu primernemu zdravniku (če oceni, da ni kos zdravljenju ali da je pri njem oskrba boljša). Izogibal se bo nezaželenim nasprotovanjem. Kolegom in drugim, ki so vključeni v terapevtski proces, bo o svojih terapevtskih dejanjih poročal samo z bolnikovim soglasjem.
     
  12. Zdravnik homeopat objavlja ugotovitve svojih raziskav in klinične izkušnje na metodičen in pošten način, ne spreminja dejstev in ne skriva znanja ali metod zdravljenja, ne trdi, da ima ekskluzivne metode zdravljenja ali da je sposoben izjemnega ozdravljenja.
     
  13. Zdravnik homeopat ne sprejema ukazov, ki so v nasprotju z njegovo etiko.

 

 

C. Vsakodnevna praksa
 

  1. Zdravnik homeopat dosledno upošteva urnik naročanja bolnikov.
     
  2. Zdravnik homeopat je na voljo ob dnevih in urah, ki so objavljeni.
     
  3. Zdravnik homeopat poskrbi za sprejem bolnikov med svojo boleznijo ali odsotnostjo z locum tenens; zdravnik homeopat oskrbi bolnika, kadar je to v njegovi moči.
     
  4. Zdravnik homeopat bolnika pred prvim obiskom ali med njim seznani (po možnosti v pismeni obliki: v obliki brošure ali javnega obvestila v čakalnici) z naslednjimi podatki:
    • o strokovnem združenju, katerega član je, 
    • o svojih kvalifikacijah in kaj pomenijo, 
    • o pričakovanih cenah storitev, trajanju in poteku zdravljenja, 
    • o realnih terapevtskih možnostih, 
    • o načinu pritožbe.
       
  5. Zdravnik homeopat dela v skladu z določeno metodo ocenjevanja ali pa pripravi prilagodljiv načrt zdravljenja v dogovoru z bolnikom; v njem je določen prvi cilj in napisano, kdaj bo prvo ocenjevanje (najpozneje po treh mesecih).
     
  6. Zdravnik homeopat hrani natančne celovite podatke o bolniku. Zbira samo tiste podatke, ki so potrebni za zdravljenje; podatki so shranjeni na varnem in vedno zaupni. Dostop do njih imajo le zdravnik, njegovi asistenti, razen če bolnik ne soglaša s kakim drugim načinom prenosa informacij. Kadar se začne bolnik zdraviti pri drugem zdravniku in zahteva, da ta prejme njegove podatke, je treba nemudoma poslati vse osnovne in bistvene podatke o njem.
     
  7. Zdravnik homeopat mora imeti prostore in opremo za pregledovanje ter materiale, ki so v dobrem funkcionalnem in higienskem stanju. Varovati mora bolnikovo zasebnost.
     
  8. Zdravnik homeopat v svoji praksi, prek svojega podjetja ali lekarn ne sme prodajati predpisanih ali priporočljivih zdravil in izdelkov, razen če za to nima soglasja zdravstvenih oblasti. Ni mu dovoljeno prejemati provizije za predpisana ali priporočena zdravila. Na zalogi sme imeti zdravila za takojšnjo uporabo.
     
  9. Zdravnik homeopat oglašuje le na profesionalen način z namenom obveščanja širše javnosti o podrobnostih svoje lokacije in specialistične homeopatske prakse.
     
  10. Zdravnik homeopat bo dovolil inšpekcijo pooblaščenim organom v svojih prostorih in, po potrebi, pregled bolnikovih podatkov (po bolnikovem pisnem soglasju).