HOMEOPATIJA KOT PRIMER STOPICANJA ZA EVROPO

29.04.2011 00:00
Novinarka Večera Mateja Grošelj ugotavlja, da ne zdravniki ne bolniki nimajo zakonsko zagotovljene možnosti izbire načina zdravljenja.
Homeopatija kot celostni sistem zdravljenja je uveljavljena in sprejeta kot del uradne medicine v večini evropskih držav, pri nas pa ne. Slovenski zdravnik, ki se želi ukvarjati s samozdravljenjem, se mora odreči zdravniški licenci. Tudi ponudba homeopatskih zdravil, okoli pet tisoč jih obstaja, je v evropskih državah že desetletja zakonsko omogočena. Naša agencija za zdravila in medicinske pripomočke je dovoljenje za promet izdala kot zadnja med članicami EU, in to za zdaj le 17 homeopatskim zdravilom z nizko potenco za zdravljenje najblažjih akutnih zdravstvenih težav.
 
Pravica do izbire
 
Po druge, srednje in visoko potencirane, bo še naprej treba v tujino ali jih pridobiti preko spleta. To pa zaradi potrebnega predhodnega pogovora z zdravnikom homeopatom ali z znanji homeopatije dodatno usposobljenim farmacevtom, kar bo poslej mogoče ob nakupu teh zdravil v posebej označenih lekarnah, ni vedno najbolje. »Tudi ne zaradi jezikovnih omejitev pri upoštevanju navodil zdravljenja,« opozarja vršilec dolžnosti predsednika lekarniške zbornice Aleš Mlinarič.
 
Posvet z izobraženim strokovnjakom na tem področju je namreč ključen pri izbiri pravega homeopatskega zdravila. Obstaja namreč nešteto različnih kombinacij simptomov in znakov, ki lahko opisujejo na primer kašelj, prav toliko je lahko homeopatskih zdravil, ki ga bodo blažile. A le prav izbrano, individualnim težavam primerno bo uspešno. Kot pravi Irena Gorišek iz Slovenskega homeopatskega društva, sicer zdravnica, je bolj kot "uradna" diagnoza, ki ni nujno upoštevana, pomemben poglobljen pogovor s pacientom, obširna anamneza. Na tej osnovi se terapevt tudi odloči za ukrepanje; morda bo predlagal homeopatsko zdravljenje, morda konvencionalno. Prav to, da bi imeli zdravniki in bolniki možnost izbire, slovenski zagovorniki homeopatije v našem zakonsko opredeljenem zdravstvenem sistemu najbolj pogrešajo. In še, da bi smeli zdravniki dopolnjevati obe vrsti terapij z bogatejšo ponudbo v večjo korist uporabnikov.
 
"Na tujem je zdravnik svoboden," pravi Goriškova; v Avstriji, Belgiji, Italiji, na Madžarskem lahko homeopatijo prakticirajo samo zdravniki, v homeopatsko zelo razviti Franciji še zobozdravniki in babice, v Nemčiji in Veliki Britaniji registrirani zdravilci oziroma profesionalni homeopati. V Sloveniji takšno prakso onemogočata zakona o zdravilstvu in o zdravniški službi. Po prvem, pravi Goriškova, se lahko s homeopatijo ukvarjajo samo zdravniki z diplomo medicine in s homeopatskimi znanji, po drugem pa je uradnim zdravnikom prepovedano zdraviti z alternativnimi metodami zdravljenja. Če to želijo, morajo vrniti licenco. »Do zdaj je še nihče ni vrnil,« trdi, se jih je pa že okoli sto izobraževalo na tem področju.
 
Vrh medicinske stroke ni (bil) navdušen
 
Kdaj bo konec po mnenju Goriškove »absurdne situacije«, ko sme zdravnik predpisovati konvencionalna sintetična zdravila, ki imajo številne stranske učinke, homeopatskih, ki so brez neželenih vplivov, pa ne, ne more napovedovati nihče. Odvisno od stroke in politične volje, je razbrati iz odgovorov, z željo, da aktualno ministrstvo za zdravje, »če že harmonizira vsa področja, temu naredi konec tudi tu«.
 
Nekdaj direktorica Urada za zdravila, predhodnika zdajšnje agencije, Nada Irgolič opisuje do zdaj dolgotrajna prizadevanja za priznanje homeopatije kot uradne medicine in uporabo zdravil, ki na naše prodajne police prihajajo šele zdaj. Zadržke, ki so v preteklosti zavirali zakonodajne spremembe, so namreč uspešno izražali najvišji strokovni organi zdravniške stroke, zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravje in komisija za medicinsko etiko.
 
Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okoli deset odstotkov ljudi, ki uporabljajo homeopatsko zdravljenje. Medtem ko jih je v Evropi že preko sto milijonov, se naša država le počasi prilagaja in pri tem dopušča še druge nesmisle. Ker se homeopatska zdravila ne uporabljajo samo v humani medicini, ampak tudi v veterini, smejo na ekoloških kmetijah veterinarji tam vzrejene živali zdraviti samo s homeopatskimi zdravili, ki so naravnega izvora, le v skrajnih primerih, ko gre za hujša obolenja, pa tudi s konvencionalnimi.
 
Precej nerazumljivo je tudi, da študentom na fakulteti za farmacijo, pojasnjuje Samo Kreft, ponujajo znanja iz homeopatije, na medicinski fakulteti pa ne. Da bi homeopatska zdravila kaj kmalu ne bila več plačljiva - zdaj samoplačniške cene bodo primerljive tistim na nemškem trgu -, ampak v breme zdravstvene zavarovalnice, kot je to urejeno v Švici in Nemčiji, pa si sogovorniki ne delajo utvar. »Že zdravila brez recepta težko pridejo na listo, ki jo plača obvezno zdravstveno zavarovanje, oziroma je to možno iz prostovoljnega zavarovanja,« pravijo.
 
Vir:
VEČER, 29. april 2011, Mateja Grošelj: Homeopatija kot primer stopicanja za Evropo