HOMEOPATIJA: VERA ALI VÉDENJE?

01.04.2013 00:00
Akademik prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. je za aprilsko izdajo revije Isis prevedel in priredil prispevek Elisabeth Gerstendorfer o homeopatiji.

V nadaljevanju povzemamo prevod in priredbo prispevka Elisabeth Gerstendorfer z naslovom Homöopathie: Glauben oder Wissen?, ki ga je v Isisu objavil akademik prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. 
 
Do 80 odstotkov vseh pacientov v Avstriji vsaj enkrat v letu uporabi homeopatsko metodo. Kar zadeva učinkovitost, so mnenja deljena. Strokovnjaki priznavajo, da je homeopatiji potrebno nameniti več študij. Ob tem pa imamo tale problem: visoke stroške.
 
Homeopatsko zdravljenje je vedno usmerjena na določenega pacienta. Ni usmerjeno na diagnozo, temveč na pacienta, tako da ne obravnava astme, temveč pacienta z astmo, ki pa ima morda hkrati kožni izpuščaj, bolezen z drisko in motnje počutja, čudi ali razpoloženja (Gemütsstörung). Tako pravi univ. prof. dr. Michael Frass, podpredsednik Zdravniškega združenja za klasično homeopatijo (Ärztegesellshaft für Klassische Homöopathie) in predsednik Krovne zveze avstrijskih zdravnic in zdravnikov za celostno medicino (Dachverband Österreichischer Ärztinnen und Ärzte für Ganzheitsmedizin).
 
Medtem ko so pacienti homeopatiji večinoma naklonjeni, je mnenje med zdravniki še vedno razdeljeno. Največkrat se kritizira predvsem pomanjkljivo dokazano delovanje. Prof. dr. Frass meni, da nekatere metaanalize kažejo obstoj tendence, da je homeopatija več kot le posledica placeba (placebo-efekt). Zadnja velika raziskava je bila objavljena leta 2005 v reviji Lancet. Prof. Frass: »Medtem ko avtorji raziskave učinkovitost homeopatije zanikajo, pokaže natančna znanstvena analiza prav nasprotno. Argument placebo učinka je po mojem mnenju nevzdržen!«
 
Po Frassovem mnenju podatki o izboljšanju stanja pri pacientih na intenzivni negi, pri otrocih in živalih dokazujejo, da ne gre za placebo učinek. Sicer se pa prof. Frass strinja, da je nujno izvesti več študij v tem smislu, da pa so zaradi velikih stroškov možnosti omejene.
 
Kohortne raziskave na več kot 1000 pacientih, obolelih za nevrodermitisom, alergijami in glavoboli, kažejo, da homeopatska zdravila izboljšajo stanje.
 
Dr. Michael Teut, specialist splošne medicine in zdravnik za homeopatijo v Visokošolski ambulanti za naravno zdravilstvo v Univerzitetni bolnišnici Charite (Hochschulambulanz für Naturheilkunde im Universitätskrankenhaus Charité Berlin) meni, da določen učinek obstoji, ni pa jasno, ali zaradi potenciranih zdravil, ali zaradi placebo učinka, ali zaradi uspešnega odnosa pacient - zdravnik.
 
Medtem se pa v Avstriji razprave o homeopatiji nadaljujejo. Na medicinskih fakultetah je delež obveznih predavanj ter izbirnih predmetov iz homeopatije majhen. Približno 800 zdravnikov ima dodatno diplomo iz homeopatije in so registrirani pri dveh zdravniških homeopatskih društvih (op. ÄKH in ÖGHM).

 

Univ. prof. dr. Frass pravi: »Homeopatija in konvencionalna medicina se ne izključujeta. Tudi če učinka homeopatskih zdravil ne moremo enostavno pojasniti, je treba voditi dialog in homeopatijo enostavno preizkusiti. Sam sem skeptik, ampak lepo je opazovati, kako bolniki s pomočjo homeopatije znova ozdravijo.«
 
Vir:
Isis, april 2013, str. 22, Marjan Kordaš (prevod in priredba): Homeopatija: vera ali vedenje?
Österreichische Ärztezeitung (ÖÄZ 4), 25. februar 2013, Elisabeth Gerstendorfer: Homöopathie: Glauben oder Wissen?