HOMEOPATIJA ALI LICENCA - NAZAJ V PRETEKLOST

18.11.2006 00:00
Novinarka Diana Zajec v Sobotni prilogi piše, da je umestitev homeopatije v zakonu o zdravilstvu, milo rečeno, precej kontradiktorna. Vsaj v tem trenutku, ko je osnutek zakona še v resorskem popravilu, se zdi tako. Medtem ko so v sosednji Avstriji homeopatijo tako kot akupunkturo priznali kot znanstveno metodo, v Franciji 18 tisoč splošnih zdravnikov svoje paciente zdravi (tudi) s pomočjo homeopatije, v Angliji pa zdravniki lahko svoje bolnike zdravijo na podlagi uradne doktrine ali homeopatsko, kakor je pač po njihovi strokovni presoji najbolje, se pri nas iz dolgoletne zakonodajne neurejenosti in nepriznavanja te metode vračamo v čas, ki ga je razviti svet že davno presegel.
Zakon predvideva, da bo homeopatijo smel izvajati le zdravnik. A v istem hipu, ko bo v sebi začutil, da bi lahko učinkovito združil pridobljeno znanje iz uradne medicine s prvinami homeopatije, se bo moral odpovedati licenci za opravljanje zdravniškega dela. Nenavadna rešitev daje slutiti, da bo v prihodnje le še bolj cvetelo homeopatsko zdravljenje »na črno«, ki naj bi ga skupaj s pastmi, ki jih takšen pristop prinaša pacientom, odpravil prav omenjeni zakon. Je res mogoče, da je slovenska izvršilna oblast tako izurjena v pripravi zakonov, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh? V minulih letih se je to žal ničkolikokrat potrdilo, zato morda v času, ko zakon še ni »zapečaten«, vendarle še velja staviti na modrost.
 
Kljub vsem nejasnostim na tem področju pa homeopatija v Sloveniji ni tabula rasa. Po eni strani je novi zakon o zdravilih, usklajen z direktivami EU, določil, da bodo homeopatska zdravila prišla tudi na prodajne police slovenskih lekarn. Čeprav se doslej na področju registracije teh zdravil ni zgodilo še nič konkretnega, pa se marsikaj dogaja v ozadju, natančneje v vrstah lekarniških farmacevtov, ki se na področju homeopatije pospešeno izobražujejo. V sklopu Slovenskega farmacevtskega društva že nekaj časa deluje homeopatska sekcija in zanimanje za to področje, ki ga zakonsko sicer uokvirja (ne pa tudi udejanja) zakon o zdravilih, se vse bolj širi, kar dokazuje tudi podatek, da so lekarniški farmacevti letos v sklopu Lekarniške zbornice Slovenije oblikovali še delovno skupino za homeopatijo. V njej sodelujejo magistre farmacije, ki s svojim poznavanjem homeopatije »pokrivajo« dve homeopatski šoli, klasično in francosko. Izvaja se tudi že poldrugo leto trajajoči »strnjeni« program šolanja, v katerega je trenutno vpisanih 100 magistrov, medtem ko jih je 120 že končalo nekoliko daljše, tri leta trajajoče izobraževanje iz homeopatije.
 
Magistra farmacije Tanja Šegula vidi v homeopatiji veliko izzivov za slovensko zdravstvo – vendar ne v umestitvi homeopatije v zakon o zdravilstvu, kamor ta po njenem prepričanju nikakor ne sodi. Kot ocenjuje, bo tudi slovensko zdravstvo prej ali slej prišlo na vrsto za soočenje s tovrstnim načinom zdravljenja, ki je sicer v evropskih državah, resda na raznolike načine, že dobilo domicil. »Popolnoma nesmiselno se mi zdi, da bi se zdravnik, ki bi želel zdraviti tudi s pomočjo homeopatije, moral odpovedati licenci, saj je edina ustrezno izobražena oseba s strokovno licenco za postavljanje diagnoze. Pri pacientu pa je bistvena postavitev pravilne diagnoze, šele v drugi fazi preidemo na izbiro najustreznejše oblike zdravljenja. Homeopatija je pač ena od teh strokovnih možnosti, in ne vem, zakaj bi jo pacientu odrekali.« K dilemi, ali naj bo homeopatsko diagnosticiranje in predpisovanje zdravil omejeno le na zdravnike ali ne, pa odgovore ponujajo izkušnje drugih držav. Če pogledamo na primer sosednjo Avstrijo, vidimo, da tamkaj homeopatska zdravila (ravno tako, kot je predvideno tudi pri nas) lahko predpisujejo le zdravniki, vendar se jim zaradi tega ni treba odpovedati zdravniški licenci. Zavarovalnice v Franciji krijejo strošek homeopatske storitve le, če pacient zaupa svoje zdravju homeopatu, ki je obenem zdravnik. V nasprotnem – če pacient poišče pomoč pri homeopatu, ki nima medicinske izobrazbe – pa mora zavarovanec storitev plačati sam.
 
Ob številnih tujih primerih smotrne umestitve homeopatije v proces zdravljenja se zdi pravzaprav nemogoče, da tovrstno zdravljenje v Sloveniji vedno znova trči ob nepremostljive ovire, ki so doslej zrasle že tako visoko, da bo homeopatija svoje mesto najverjetneje lahko našla le v družbi naravnih metod zdravljenja. Zakaj uradna medicina zavrača to metodo? »Mislim, da to izvira iz nepoznavanja. Dokumenti obstajajo, v svetu je bilo opravljenih že veliko kliničnih raziskav, ki so potrdile učinkovitost homeopatskih zdravil, kar je bilo predstavljeno na zadnjem svetovnem homeopatskem kongresu oktobra letos v Švici, ki sem se ga udeležila skupaj s tremi magistrami farmacije in specialistko splošne medicine. Zato se v Sloveniji ne moremo pretvarjati, da tega ni. Ker je osnovno poslanstvo zdravstvenega delavca pomagati bolniku in lajšati njegove težave, se v zdravstvu ukvarjamo z vsemi možnimi oblikami pomoči. Izhoda v sili sta med drugim tudi abortus, ki je že dolgo legalen, ravno tako metadonska terapija – zakaj torej ne bi bila kot podporna terapija legalizirana še homeopatija, ki se po radikalnosti ne more primerjati z navedenima primeroma?«
 
Homeopatije v Sloveniji uradno resda še ni, v resnici pa je povpraševanje po homeopatskih zdravilih veliko; po zdravila pa se je treba odpraviti v tujino. Po njenem mnenju bi slovensko zdravstvo moralo uvideti, da je zdravnik s homeopatskim znanjem strokovnjak z dodanim znanjem (kot na primer kirurg, kardiolog ali ginekolog), »in kot tak si zagotovo ne zasluži diskriminacije, v kakršno ga sili predlagani zakon o zdravilstvu«.
 
Homeopatija naj bi, kot dokazujejo študije, pomagala številnim pacientom, celo tistim z rakom ali z multiplo sklerozo. V Sloveniji med strokovnjaki z licenco, ki so svoje poslanstvo našli (tudi) v homeopatiji, pa naj bodo to zdravniki, farmacevti, veterinarji ali stomatologi, prevladuje mnenje, da mora takšno zdravljenje potekati pod nadzorom zdravnika homeopata. Letošnji svetovni homeopatski kongres, ki je sovpadal s 150. obletnico švicarskega homeopatskega društva, je denimo znova opozoril, da homeopatija ni ne placebo ne psihoanaliza.
 
Celoten prispevek novinarke Diane Zajeci si lahko prebere na spletni strani Dela.
 
Vir:
Delo, 18. november 2006, Diana Zajec: Homeopatija ali licenca - nazaj v preteklost
Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih