PREDLOG ZDRAVNIŠKI ZBORNICI SLOVENIJE

01.08.2011 00:00
Akademik prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. je v glasilu Isis Zdravniški zbornici Slovenije "predlagal", da naj prouči avstrijske in nemške izkušnje s komplementarno medicino.
Predlog akademika prof. dr. Kordaša v nadaljevanju objavljamo v celoti.
 
»Za našo revijo Isis že dlje pripravljam povzetke iz časopisov avstrijskih zdravniških zbornic. Ne vem, ali je moj izbor dober ali slab, imam pa občutek, da glede stanja v avstrijskem zdravstvu nisem popoln nevednež.
 
Na začetku te moje dejavnosti me je presenetilo dejstvo, da lahko zdravniki v Avstriji uporabljajo homeopatijo kot terapevtski pristop. Isto velja tudi v Nemčiji. A medtem ko je zdravilec (Heilpraktiker) v slednji državi že skoraj tradicionalen poklic, pa v Avstriji ni dovoljen.
 
Ker si nisem znal predstavljati zdravnika, ki bi mogel skladno s svojo vestjo uporabljati homeopatsko zdravljenje, se nisem posebej trudil poiskati člankov, ki bi dokazovali nasprotno. In ne spominjam se, da bi v avstrijskih časopisih, ki jih berem, doslej našel kak članek z ustreznimi dokazili o uspešnosti homeopatije.
 
A očitno ima komplementarna medicina (kamor verjetno sodi tudi homeopatija) v Avstriji svoje ustaljeno mesto. To je mogoče soditi iz dejstva, da ima npr. v Koroški zdravniški zbornici svoj samostojni referat [prim. Isis 2011; 20 (7): 19]. Domnevam, da se ta referat ne ukvarja s preganjanjem komplementarne medicine. Nasprotno: domnevam, da se referat za komplementarno medicino ukvarja z nadzorom, kako zdravniki uporabljajo komplementarno medicino oz. homeopatijo. In če se ob tem spomnim, da ima Avstrija izjemno kakovostno zdravstvo, da je globalno (globalno!) že vrsto let prav pri vrhu lestvice kakovosti, je komplementarna medicina prav gotovo »nekaj«, kar te vrhunskosti prav nič ne zmanjšuje.
 
Ali z drugo besedo: ker je v Avstriji komplementarna medicina (kar koli že to je ali ni) pod nadzorom zdravniške zbornice, je malo verjetno, da bi pri zdravljenju uporabljala škodljive etične, medicinsko sporne ali materialno nesprejemljive pristope. In pri tem nadzoru imajo zdravniške zbornice polno podporo avstrijske javnosti.
 
Četudi je demokracijo težko (ali celo nemogoče) definirati v vseh nadrobnostih, pa je jasno, da ima demokracija v Avstriji precej daljšo tradicijo kot demokracija v Sloveniji. Zdi se, da imata pojma disciplina in odgovornost (znotraj demokracije) v Avstriji še dokaj klasičen pomen in vlogo. Nasprotno pa se v Sloveniji vse bolj uveljavlja permisivnost ter razvodenevanje klasičnih vrednot. Zato ne preseneča, da sta medicina in zdravništvo v Sloveniji v očeh javnosti že skoraj sinonim za staromodnost, nedelavnost in neučinkovitost. Razni ezoterični in kreacionistični nauki postajajo prav zaradi svoje nebuloznosti privlačni in obetavni. Četudi je že dolgo znano, po kakšnih pravilih poteka življenje, nedavni dogodki dokazujejo, da se v Sloveniji življenje poskuša normirati ne po pravilih, temveč po izjemah.
 
Zato menim, da je le še vprašanje časa, ko bo politika (iz oportunizma) popustila in naredila uslugo shizofreni slovenski javnosti tako, da bo legalizirala razne komplementarno-medicinske pristope. Posledice za medicino in zdravstvo so seveda predvidljive.
 
Menim, da bi bilo koristno, če bi Zdravniška zbornica Slovenije proučila avstrijske in nemške izkušnje s komplementarno medicino. Predvsem, kaj je njena resnična (!) vsebina. Kaj je tisto, kar se s pojmom medicina (v najstrožjem klasičnem pomenu) bodisi ujema bodisi izključuje. Kaj je in kakšno je zadevno izobraževanje: ali gre za nadgradnjo ali za degradacijo zdravniškega poklica.
 
Zdravnik, ki je zdravnik v polnem pomenu te besede, že dolgo ve, da je medicina učinkovit pristop, če bolezenski proces poteka po pravilu. Žal pa včasih ni tako: bolezen včasih poteka po izjemi. Se pravi, tudi v medicini velja pravilo, da ima vsako pravilo svojo izjemo. In če je tako, če velja ne pravilo, temveč izjema, mar zdravniku ni vredno poskusiti (preskusiti) izjeme?
 
Ali z drugimi besedami:
 
Če bo komplementarna medicina v zdravniških rokah, se bo praviloma uporabljala kot izjema. Malo je verjetno, da bo pogubna.
 
Če pa bo komplementarna medicina v nezdravniških rokah, se bo uporabljala kot pravilo. Zato je zelo verjetno, da bo pogubna.
 
Preteklost nas uči, da prepoved ali celo anatema (anathema sit) nista posebno učinkovita instrumenta. Boljša je legalizacija ter na njej temelječi nadzor. Če bo nekoč npr. homeopatija (žal) postala nujnost, se mi zdi bolje, da jo uporablja (nadzoruje) zdravnik, nikakor pa ne kak homeopat!
 
S spoštovanjem
Marjan Kordaš«
 
Vir:
Isis, Avgust/september 2011, Marjan Kordaš: Predlog Zdravniški zbornici Slovenije