POGOVOR S PREDSEDNICO SLOVENSKEGA HOMEOPATSKEGA DRUŠTVA O HOMEOPATIJI

12.09.2012 00:00
Predsednica Slovenskega homeopatskega društva Irena Gorišek, dr. med je za portal Ringaraja odgovorila na nekaj vprašanj o homeopatiji.
Petra Logar se je za portal Ringaraja z Ireno Gorišek, dr. med. pogovarjala o homeopatiji:
 
Kaj je homeopatija?

Homeopatija je sistem zdravljenja, ki ga je razvil dr. Samuel Hahnemann (1755-1843) na začetku 19. stoletja kot samostojen medicinski sistem z natančno določeno metodologijo in skrbno načrtovanim eksperimentalnim delom. Beseda homeopatija je grškega izvora: homoios pomeni podoben, pathos pa pomeni trpljenje. Osnovni zakon homeopatije je Similia similibus curentur - podobno se zdravi s podobnim. Podprt je s številnimi preizkusi zdravil na zdravih osebah, ki med preizkusom razvijejo simptome in s temi zdravili se zdravi bolnike s podobnimi simptomi.
 
Hahnemann je na podlagi opazovanja menil, da s simptomi telo opozori na motnjo v svojem delovanju, da delujejo kot obrambni mehanizem s katerim telo reagira na zunanje vplive, na bolezen oziroma na njene povzročitelje. Homeopatska zdravila so usmerjena k izboljšanju zdravja s stimulacijo samoregulatornih mehanizmov v telesu, v smislu zdravljenja in zmanjševanja dovzetnosti za bolezen.
 
Omejitve za zdravljenje s homeopatijo predstavljajo bolezni, kjer gre za nepopravljive poškodbe tkiv, stanja, kjer je potreben kirurški poseg in seveda vsa druga bolezenska stanja, ki nujno potrebujejo pomoč konvencionalne medicine, pa tudi pri teh stanjih lahko homeopatija dodatno blaži bolezenske znake.
 
Iz česa so izdelana homeopatska zdravila in kako se jih pripravi?
 
Homeopatska zdravila so izdelana iz rastlin, mineralov, živalskih izločkov. Pripravljajo se po posebnem postopku redčenja in pretresanja, kar v homeopatiji imenujemo potenciranje. Kadar so pripravljena iz rastlin, je osnova matična tinktura – rastlina (bodisi cela, bodisi posamezni deli - kateri deli rastline se uporabijo, je natančno določeno v homeopatski farmakopeji) namočena v alkoholu služi kot izhodna snov za pripravo zdravila. Enemu delu matične tinkture se doda devet delov alkohola in to se desetkrat pretrese nato se od te razredčine vzame en del, doda se devet delov alkohola in ponovno pretrese.
 
Postopek se ponavlja do željene potence. Lahko se redči v razmerju 1 : 10 ali pa v razmerju 1 : 100, v prvem primeru bo imelo zdravilo oznako D, v drugem C, številka, ki bo dodana, bo označeva število redčenj oziroma pretresanj, npr. D30 pomeni da je bilo zdravilo 30x redčeno in pretresano v razmerju 1 : 10, C30 pa v razmerju 1 : 100. Zdravila se danes izdelujejo večinoma strojno, le redki farmacevti jih izdelujejo ročno, včasih pa je bila izdelava zgolj ročna.

Ali se lahko homeopatska zdravila kupijo tudi v lekarni? Kdo lahko zdravi s homeopatijo?
 
V Sloveniji smo homeopatska zdravila dobili v lekarne lani aprila. Zato, da se homeopatska zdravila lahko pojavijo na policah naših lekarn, morajo biti registrirana in postopek registracije se izvede za vsako zdravilo posebej, kar vpliva na to, da je število homeopatskih zdravil v lekarnah zaenkrat še omejeno.
 
V slovenskih lekarnah so se homeopatska zdravila v preteklosti že prodajala, po letu 1837 (do takrat je namreč trajala prepoved homeopatije v avstrijskem cesarstvu) so se homeopatska zdravila prodajala v posameznih lekarnah večine slovenskih večjih mest. Homeopatija se je namreč na slovenskih tleh začela prakticirati že v začetku 19. stoletja. Že takrat so jo pri zdravljenju uporabljali nekateri zdravniki, pa tudi laični homeopati, ki so bili predvsem iz vrst plemstva in duhovščine.
 
Danes lahko v Sloveniji s homeopatijo zdravijo samo zdravniki. Tudi v vseh drugih državah EU zdravijo s homeopatijo zdravniki, vendar pa še vedno ostaja razlika med Slovenijo in ostalimi EU državami. V vseh državah EU s homeopatijo zdravijo zdravniki z licenco, v Sloveniji pa se zakon na tem delu ujame v kontradikt. Po eni strani je obvezujoč – s homeopatijo lahko zdravijo samo zdravniki, po drugi pa omejujoč, samo zdravniki brez licence.
 
Hahnemann je bil zdravnik in je vztrajal na tem, da s homeopatijo zdravijo samo zdravniki, kajti medicinsko znanje je tudi za zdravljenje s homeopatijo ne glede na različnost sistemov nujno potrebno. Potrebno za razumevanje bolezni, diagnostiko in prognoziranje.
 
Kako poteka zdravljenje?
 
V homeopatiji je za izbiro zdravila bistvenega pomena razgovor z bolnikom, ki ga tako kot v konvencionalni medicini imenujemo anamneza. Le da je anamneza v homeopatiji dosti bolj podrobna in da morajo biti pri homeopatski anamnezi zajeti vsi simptomi, tako fizični kot psihični in na podlagi vseh teh simptomov se izbere primerno homeopatsko zdravilo.
 
Anamneza pri otroku se nekoliko razlikuje od anamneze pri odraslem, ker pri otroku ne moremo tako natančno razdelati simptomov, ker majhni oroci še ne znajo razložiti vseh svojih težav in je anamneza sestavljena iz podatkov, ki jih dajo starši in pa iz opazovanja.

Zdravnik homeopat mora imeti dober dar opazovanja, ki si ga seveda pridobi tako s prakso kot z dodatnim izobraževanjem. Skratka homeopatska anamneza je zelo sistematičen in strukturiran razgovor z bolnikom in je podlaga za izbiro homeopatskega zdravila. Zdravilo se izbira na podlagi psihičnih in fizičnih simptomov, najbolj pomembni simptomi za izbor zdravila so tisti, ki so individualni, kar pomeni, da se ne pojavljajo pri velikem številu bolnikov.
 
Npr. če ima nekdo migreno in ob tem bruha, je to za migreno precej običajen simptom, če pa ima v času migrene zaprtje ali pa povečan apetit, je to bolj redko in nenavadno in je takšen simptom za izbiro homeopatskega zdravila bolj pomemben kot pa bruhanje. Seveda pa se bolnika z migreno zdravi vedno tudi na podlagi ostalih simptomov, ki se pravzaprav migrene niti ne dotikajo, so pa simptomi, ki so značilni za bolnika, zato pravimo, da je homeopatija individualno zdravljenje, ker obravnava vsakega bolnika posebej in tudi zdravilo je izbrano za vsakega bolnika posebej na podlagi njegovih individualnih simptomov. To sicer ne pomeni, da bo vsak dobil drugačno zdravilo ampak da bo izbrano zdravilo imelo podobno sliko (podobne simptome) kot bolnik, ne glede na diagnozo bolezni. Tako lahko npr. zdravilo Lycopodium dobi bolnik, ki ima želodčne težave, bolnik, ki ima tenzijski glavobol, bolnik, ki ima astmo. Ali pa nek drug bolnik z astmo dobi zdravilo Pulsatilla, bolnik s tenzijskimi glavoboli Sulphur ...
 
Skratka v homeopatiji se določi zdravilo glede na simptome bolnika in ne glede na diagnozo. Seveda je diagnoza za zdravnika homeopata tudi pomembna, ker nakazuje prognozo in obenem definira zdravljenje s konvencionalno medicino, ki je pri nekaterih boleznih nujno in se s homeopatskim ne izključuje.

Kako pa je s homeopatskim zdravljenjem pri otroku?
 
Ko je pacient otrok, je zdravljenje običajno lažje in hitrejše kot pri odraslem. Simptomov je manj, so bolj pregledni in morda tudi bolj enostavni. Pomembna vprašanja v anamnezi otroka so strahovi, trma in njene manifestacije, reakcije na grajo, na spremembe, spanje in motnje spanja, položaj pri spanju, potenje, apetit – kaj ima najraje in česa sploh ne mara, žeja, prebava, občutljivosti – tako fizične kot psihične, potek nosečnosti, tudi materin stres v nosečnosti lahko vpliva na otroka, potek poroda, poporodno obdobje, reakcije na cepljenja in pa splošni vtis, ki ga dobimo z opazovanjem otroka med anamnezo.
 
Kdaj se starši največkrat obrnejo po pomoč k homeopatu?
 
Največkrat se starši obrnejo po pomoč k homeopatiji takrat, kadar otrok pogosto oboleva – pogosta vnetja ušes, pogoste angine, ponavljajoči se kašlji, laringitisi, bronhitisi, motnje spanja, apetita in prebave, pa tudi v primeru hiperaktivnega vedenja, motenj avtističnega spektra, močenja postelje, zaostankov v razvoju.
 
Učinki zdravljenja se včasih pokažejo hitro, včasih pa traja malo dlje časa, da zaznamo učinek oziroma spremembo. Odvisno je od narave bolezni, od tega, kako natančno je bila opravljena anamneza oziroma kako pester in dober izbor individualnih simptomov je bil na razpolago za izbiro zdravila.
 
Zdravilo se izbira s pomočjo »knjige simptomov«, ki se imenuje repertorij, kjer so navedeni vsi simptomi, ki so bili pridobljeni s preizkusi zdravil na zdravih ljudeh, z opazovanjem simptomov ob zastrupitvah z določenimi rastlinami oziroma mineralnimi snovmi, ke se uporabljajo v homeopatiji kot zdravila (pridobljena s postopkom potenciranja), pa tudi s kliničnim opazovanjem. Ob vsakem simptomu so navedena zdravila, ki so simptom povzročila in tako se na podlagi več različnih simptomov izbere zdravilo, ki se s temi simptomi najbolj ujema. Repertoriji obstajajo tudi v obliki računalniških programov, ki skrajšajo čas iskanja zdravila, ker ni dolgega in zamudnega listanja po knjigah in izpisovanja zdravil in simptomov. Potem ko se zdravilo določi s pomočjo repertorija, se ga dokončno potrdi še z materijo mediko. To je knjiga, kjer je zbran opis vseh zdravil, kjer so opisani vsi simptomi, ki so nastali med preizkusom določenega zdravila. Prvo Materio Medico Puro je spisal Hahnemann leta 1811, opis zdravil oziroma simptomov je izjemno natančen in se še vedno uporablja. Kasneje jih je bilo napisanih še veliko, različni avtorji so se lotili pisanja na različne načine, slike zdravil so bolj ali manj obširne vendar se v svojem bistvu ne razlikujejo.
 
Ali imajo homeopatska zdravila stranske učinke?
 
Homeopatska zdravila nimajo stranskih učinkov, niso toksična, lahko jih uporabljajo tako nosečnice kot novorojenčki, uporabljajo se lahko za vse vrste obolenj, zdravljenje kroničnih stanj spada samo v roke zdravnika homeopata. Uporabljajo se v veterinarski medicini, tako pri malih živalih kot tudi v farmski vzgoji, kjer lahko nadomestijo tudi antibiotike, npr. zdravljenje mastitisa pri kravah, kar je vsekakor pomembno tudi pri ekološki živinoreji. Uporaba homeopatskih zdravil pa je možna tudi v poljedelstvu za zatiranje rastlinskih škodljivcev in boljšo rast pridelkov.
 
Ali se lahko vsak loti zdravljenja s homeopatijo?

Homeopatsko zdravljenje kroničnih oziroma ponavljajočih se bolezni je domena zdravnika homeopata. Tisti, ki jim homeopatija ni čisto tuja pa se lotijo zdravljenja nekaterih lažjih obolenj ali pa poškodb kar sami. Tudi v slovenščini obstaja nekaj literature z navodili za začetnike, seveda pa je teh knjig v drugih jezikih ogromno in res bogat izbor knjig v angleščini omogoča več kot dobro informacijo o homeopatiji in homeopatskem zdravljenju. (npr. Miranda Castro: The Complete Homeopathy Handbook, zelo pregledna in sistematična knjiga o homeopatiji za začetnike, v branje priporočam tudi knjigo Impossible Cure avtorice Amy L. Lansky). Za bolj zainteresirane in zahtevne bralce pa vse tri knjige dr. Miloša Žužka, ki so v slovenščini od tega ena, ki se ukvarja s teorijo homeopatije in dva prevoda materije medike.
 
Najbolje je začeti z zdravljenjem manjših poškodb. Za zdravljenje drugih tudi lažjih obolenj je potrebnega več homeopatskega znanja. Vedeti moramo, da pri akutnih stanjih homeopatsko zdravilo pomaga zelo hitro in če v dveh do treh dneh ni učinka, zdravilo ni bilo pravilno izbrano, z zdravljenjem se preneha. Izbere se drugo zdravilo ali pa drug način zdravljenja (obišče se zdravnika). Akutna stanja so včasih tudi za izkušene zdravnike homeopate trd oreh, to pa zato,ker pogosto ni dovolj dobrih -uporabnih simptomov.
 
Kdor se bo za začetek sam lotil zdravljenja poškodb, si lahko v lekarni kot prvo kupi homeopatsko zdravilo Arnica (potenca C30). Arnica je tisto zdravilo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni domači lekarni. Uporabimo ga pri vseh vrstah topih poškodb – udarci, buške, zvini, pa tudi rane se hitreje celijo s pomočjo Arnice. Uporabi se lahko po operacijah, za hitrejše celjenje, tudi po porodu, če se pri dojenju pojavijo razpokane in boleče bradavice, pa tudi po športnem prenaprezanju za preganjanje »musklfibra« (druga možnost za preganjanje mišičnih bolečin po športnem udejstvovanju je zdravilo Rhus toxicodendron, ki ima simptom, da se bolečine poslabšajo po daljšem mirovanju in izboljšajo pri premikanju).
 
Še nekaj homeopatskih zdravil za poškodbe, ki se jih lahko uporabi z ozirom na indikacijo.

- Ledum uporabimo pri pikih komarjev, pa tudi pri vbodnih ranah.
- Hypericum, če si pripremo prst ali pri padcu na trtico, skratka pri močnih bolečinah po poškodbi živcev.
- Apis pri piku čebele ali ožigu meduze oziroma pri opeklinah 1. stopnje.
 
Uporabi se zdravilo v potenci C30, lahko direktno pod jezik ali pa se kroglica raztopi v vodi in pije po požirkih. Na začetku lahko vsake pol ure – 4x do 5x, nato bolj poredko, morda 3x do 4x dnevno. Nadaljujemo do izboljšanja, včasih sta to dva dneva, včasih en teden. S prakso se pridobi tudi občutek za to, kolikokrat ponovimo zdravilo in kdaj prenehamo. Zelo natančnih navodil ni. Če zdravilo ne pomaga, prekinemo z dajanjem, če menimo, da je doseženo učikovito izboljšanje tudi prenehamo.
 
Ko nas homeopatija prepriča v svoje delovanje, se k njej vedno radi vračamo. Njeno delovanje je mehko, neagresivno in brez stranskih učinkov, njen domet pa seveda odvisen od znanja in izkušenj.
 
Vir:
Portal Ringaraja, 12. september 2012, Petra Logar: Pogovor s predsednico Slovenskega homeopatskega društva Ireno Gorišek, dr. med. o homeopatiji