OB 230. OBLETNICI ROJSTVA DR. MATEVŽA FAUSTA GRADIŠKA
01.09.2006 00:00
Pred dvestotridesetimi leti se je na današnji dan leta 1776 v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani rodil eden izmed prvih zdravnikov homeopatov na Slovenskem Matevž Faust Gradišek.
Matevž Faust Gradišek je leta 1797 stopil v red usmiljenih bratov v Ljubljani. Po končanem študiju medicine v Pragi je bil med letoma 1806 in 1811, kot prior usmiljenih bratov, upravnik ljubljanske civilne bolnice na Ajdovščini. V obdobju epidemij med vojno je leta 1814 v hišah na Žabjaku v Ljubljani uredil zasilno bolnišnico za bolnike s tifusom, grižo in pegavico.
Leta 1825 je začel sprejemati bolnike v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer si je po upokojitvi zgradil dom in ordinacijo z lekarno, imenovano Faustulanum. V zdravniški praksi je bil zelo uspešen, kar je vzbujalo zavist pri zdravnikih šolske medicine. Ko je leta 1836 izbruhnila epidemija kolere, je bil Gradišek s svojimi pomočniki pri zdravljenju bolnikov zelo uspešen. Od 220 bolnikov, ki jih je zdravil, jih je umrlo samo pet.
Dr. Joseph Attomyr je v Pismih o homeopatiji (prvi zvezek, prvo pismo, str. 9-10) leta 1833 zapisal, da je na Kranjskem zelo pomemben mož, ki je homeopatiji pripomogel do veljave. »Ta je bil prej kot zdravnik na glasu, sedaj v tihi samoti na svojem ne daleč od Ljubljane ležečem letovišču, v tako imenovanem Faustulanumu živeči Eremita, častitljivi starček, ki samo obžaluje, da mu zaradi visoke starosti ne bo več usojeno doživeti popolnega propada alopatije.«
Matevž Faust Gradišek je umrl 11. novembra 1837 v Šmartnem pod Šmarno goro.
Kot zanimivost naj še omenimo, da je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani, njen pravni in dejanski naslednik, Univerzitetni klinični center, izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška.
Več v:
Šilc, Jurij (2000): Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem (Kulturno umetniško društvo Tacen, Ljubljana).
Šilc, Jurij (2003): »Kaj ni tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe?!« Zmage in porazi priorja Favsta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem.
Leta 1825 je začel sprejemati bolnike v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer si je po upokojitvi zgradil dom in ordinacijo z lekarno, imenovano Faustulanum. V zdravniški praksi je bil zelo uspešen, kar je vzbujalo zavist pri zdravnikih šolske medicine. Ko je leta 1836 izbruhnila epidemija kolere, je bil Gradišek s svojimi pomočniki pri zdravljenju bolnikov zelo uspešen. Od 220 bolnikov, ki jih je zdravil, jih je umrlo samo pet.
Dr. Joseph Attomyr je v Pismih o homeopatiji (prvi zvezek, prvo pismo, str. 9-10) leta 1833 zapisal, da je na Kranjskem zelo pomemben mož, ki je homeopatiji pripomogel do veljave. »Ta je bil prej kot zdravnik na glasu, sedaj v tihi samoti na svojem ne daleč od Ljubljane ležečem letovišču, v tako imenovanem Faustulanumu živeči Eremita, častitljivi starček, ki samo obžaluje, da mu zaradi visoke starosti ne bo več usojeno doživeti popolnega propada alopatije.«
Matevž Faust Gradišek je umrl 11. novembra 1837 v Šmartnem pod Šmarno goro.
Kot zanimivost naj še omenimo, da je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani, njen pravni in dejanski naslednik, Univerzitetni klinični center, izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška.
Več v:
Šilc, Jurij (2000): Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem (Kulturno umetniško društvo Tacen, Ljubljana).
Šilc, Jurij (2003): »Kaj ni tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe?!« Zmage in porazi priorja Favsta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem.