DRŽAVNI SVET SPREJEL VETO NA NOVELO ZAKONA O ZDRAVILSTVU

29.09.2011 00:00
Državni svetniki so na 34. izredni seji 29. septembra 2011 soglasno izglasovali veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu (op. 28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti). Državni svet ocenjuje, da je odnos do vsebine Zakona o zdravilstvu odličen pokazatelj neutemeljenega negativnega odnosa medicinske stroke do izvajalcev komplementarne medicine, tudi lastnih kolegov, na škodo potencialnih uporabnikov. Zakonodajalec oziroma izvršna oblast je tista, ki bi morala ta odnos presekati in zakonsko vzpostaviti ustrezne pogoje za povezovanje obeh omenjenih zvrsti medicine v dobrobit pacientov.

Državni svet Republike Slovenije je na 34. izredni seji 29. 9. 2011, ob obravnavi predloga odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu (ZZdrav-A), ki ga je Državni zbor sprejel na 31. redni seji 23. septembra 2011, sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu (ZZdrav-A).
 
V zahtevi so med drugim navedli:
 
Slovenskim zdravnikom se v primeru, če opravljajo zdravilsko dejavnost, v skladu s 34. členom Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006-UPB3, 15/2008, 58/2008, 49/2010 in107/2010), ne podeli licenca za opravljanje zdravniške službe, oziroma se jim ta celo lahko odvzame.
 
Primerjave s sosednjimi in ostalimi evropskim državami kažejo, da je Slovenija edina, ki strogo ločuje zdravniško dejavnost od zdravilske, namesto da bi se sledilo smernicam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki v svojih strategijah spodbuja vgraditev povezave med tradicionalno medicino ter komplementarno medicino, na kar je Komisija Državnega sveta za družbene dejavnosti v svojem mnenju opozorila že leta 2007, ob sprejemanju trenutno veljavnega zakona.
 
Za dosego omenjene povezave med tradicionalno in komplementarno medicino in sledenju sodobnim trendom na področju zdravljenja, bi bilo potrebno spremeniti in dopolniti kar nekaj zakonov, v prvi vrsti pa Zakon o zdravilstvu na način kot ga je nakazal Predlog zakona o zdravilski dejavnosti in ne v predstavljeni zelo omejeni različici, ki se nanaša le na prenos določb Direktive o storitvah na notranjem trgu v nacionalno zakonodajo ter inšpekcijski nadzor.
 
Prav tako bi bile nujno potrebne tudi spremembe in dopolnitve Zakona o zdravniški službi v delu, ki zdravnikom odreka licenco v primeru izvajanja zdravilske dejavnosti, Zakona o zdravilih v povezavi z vključevanjem zdravnikov v predpisovanje homeopatskih zdravil in svetovanje o njihovi varni uporabi ter sprejem ustreznih podzakonskih aktov v povezavi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti v delu, ki se nanaša na izvajanje dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije (58. in 59. člen zakona) s strani zdravstvenih delavcev.
 
Državni svet opozarja, da se pri urejanju področja zdravilske dejavnosti ne bi smelo zanemariti vidika uporabnikov v smislu sledenja ciljem povezovanja tradicionalne in komplementarne medicine na način, ki bo uporabniku teh storitev zagotovil čim večjo stopnjo varnosti in kakovosti storitev.
 
Hkrati Državni svet ocenjuje, da je odnos do vsebine Zakona o zdravilstvu odličen pokazatelj neutemeljenega negativnega odnosa medicinske stroke do izvajalcev komplementarne medicine, tudi lastnih kolegov, na škodo potencialnih uporabnikov.

 

Prav, zato bi moral biti zakonodajalec oziroma izvršna oblast tista, ki bi morala ta odnos presekati in zakonsko vzpostaviti ustrezne pogoje za povezovanje obeh omenjenih zvrsti medicine z namenom doseganja čim boljših rezultatov zdravljenja.
 
Državni svet ugotavlja, da je bil na 9. redni seji Odbora Državnega zbora za zdravstvo 6. 9. 2011 sprejet sklep, s katerim je odbor pozval Ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev pripravi sistemske rešitve za ureditev področja zdravilstva, saj je bilo v razpravi na odboru izraženih precej pomislekov v zvezi z upravičenostjo odločitve, da se Predlog zakona o zdravilski dejavnosti ne vloži v zakonodajno proceduro, ter da se posledično problematika z obravnavano novelo ureja zgolj parcialno.

 

Državni svet glede na trenutno politično situacijo izraža dvom v možnost dejanske implementacije takšnega sklepa in meni, da bi se moral že v osnovi v zakonodajno proceduro vložiti Predlog zakona o zdravilski dejavnosti, ki ponuja celovitejše rešitve.
 
Vir:

Državni svet Republike Slovenije, 29. 9. 2011: Izglasovan odložilni veto na spremembe Zakona o zdravilstvu

Državni svet Republike Slovenije, 34. izredna seja, 29. 9. 2011: Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu
Državni svet Republike Slovenije, Zapisnik 34. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije 
STA, 29. 9. 2011: Državni svet sprejel veto na novelo zakona o zdravilstvu
SIOL, 29. 9. 2011: Državni svet sprejel veto na novelo zakona o zdravilstvu