V PRIHODNJE ZNOTRAJ ZDRAVSTVENE ZAKONODAJE TUDI KOMPLEMENTARNA MEDICINA

09.02.2002 00:00
“Vsekakor pa želimo področje komplementarne medicine in zdravilstva celostno urediti znotraj zdravstvene zakonodaje in določiti pogoje za opravljanje dejavnosti," pravi dr. Marjan Česen, ki je na ministrstvu za zdravje odgovoren za področje komplementarne medicine.
Celoten prispevek novinarke Dnevnika Tadeja Lampret V prihodnje znotraj zdravstvene zakonodaje tudi komplementarna medicina si lahko preberete v časopisu Dnevnik, v nadaljevanju pa povzemamo samo del prispevka, ki se nanaša na homeopatijo:
 
Dr. Marjan Česen, ki je na ministrstvu za zdravje odgovoren za področje komplementarne medicine, je povedal: "Vsekakor pa želimo področje komplementarne medicine in zdravilstva celostno urediti znotraj zdravstvene zakonodaje in določiti pogoje za opravljanje dejavnosti."
 
V zakonu o zdravstveni dejavnosti je določeno, da smejo zdravstveni delavci uporabljati samo preverjene in strokovno neoporečne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi in jih odobri ministrstvo za zdravje s soglasjem medicinsko-etične komisije; katere so te metode, ni določeno. Po zakonu minister tudi določi pogoje za opravljanje dejavnosti, prav tako je pristojen za izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Vendar so tudi to zgolj okvirne in začetne določbe v zakonu, ki jih bo potrebno še natančno opredeliti; prav zaradi neurejene zakonodaje ministrstvo za zdravje do zdaj soglasij za opravljanje dejavnosti komplementarne medicine še ni dajalo.
 
V zadnjem času je bilo zaradi sojenja zdravnici Darji Eržen (pacient, ki ga je zdravila, je umrl) najbolj izpostavljena homeopatija. Poleg akupunkture in kiropraktike je prav homeopatija tista metoda, ki jo priznavajo v večini tujih držav; v Angliji imajo kraljevo homeopatsko bolnišnico, v sosednji Avstriji so lekarniške police dobro založene s poceni homeopatskimi zdravili.
 
Homeopatija je sicer tudi v Sloveniji že našla svojo pot v zakonodajo; zakon o zdravilih namreč vsebuje tudi določila o homeopatskih izdelkih - to je bilo potrebno zaradi harmonizacije z zakonodajo Evropske unije - vendar pa prometa s homeopatskimi zdravili ne bo, dokler (homeopatska) dejavnost ne bo v celoti urejena.
 
Prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik zdravniškega društva, pravi, da bi se morala uradna medicina čim prej opredeliti do tistih metod, ki so najbolj raziskane in preverljive; homeopatija prav gotovo sodi mednje. "Mi smo na naši zadnji skupščini oktobra sprejeli sklep, ki smo ga poslali tudi na ministrstvo, in sicer, da se je potrebno do nekaterih metod opredeliti, jih označiti kot dopolnilne - denimo akupunkturo in homeopatijo - in razmejiti zdravilstvo od šolske medicine. Zdaj so zdravilci lahko izkoriščali zakonsko praznino, v prihodnje pa bi morala znanost nekatere metode, ki so merljive in preverljive, opredeliti kot dopolnilne in to je prvi korak k urejanju področja," pravi prof. dr. Poredoš.
 
Tudi zdravstveni svet je pred približno letom dni obravnaval problematiko neuradne medicine. Kot pravi prof. dr. Zoran Arnež, takratni predsednik zdravstvenega sveta, je prevladalo mnenje, da "nismo proti, vendar morajo tudi zdravilci delati pod enakimi pogoji kot mi in dokazati, da zdravijo. Predvsem pa je pomemben nadzor," pravi prof. dr. Arnež.
 
Franc Košir, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pravi, da bo v primeru, ko gre za strokovno priznane postopke, mogoče tudi homeopatsko ali kakšno drugo dejavnost vključiti v sistem zdravstvenega zavarovanja, vendar predvsem dodatnega. "Ko bo to področje urejeno, bodo zavarovalnice zagotovo oblikovale ponudbe. Vendar pa bo vse to možno šele po tem, ko bo dejavnost legalizirana in registrirana, ko bodo določeni pogoji za opravljanje dejavnosti in vzpostavljen učinkovit sistem nadzora. To velja tudi za homeopatska zdravila, saj mora biti njihova učinkovitost dokazana. Tudi za vode v zdraviliščih so bile narejene obsežne raziskave, v katerih je bilo treba dokazati njihov zdravilni učinek," pravi Košir.
 
Vir:
Dnevnik, 9. februar 2002, Tadeja Lampret: V prihodnje znotraj zdravstvene zakonodaje tudi komplementarna medicina