POZIV ODBORA ZA ZDRAVSTVO MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE

06.09.2011 00:00
Parlamentarni odbor za zdravstvo je na današnji 9. redni seji sprejel sklep, s katerim ministrstvu za zdravje predlaga, naj preuči možnosti in v treh mesecih pripravi sistemske rešitve za urejanje področja zdravilstva.

Na 9. redni seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je potekala 6. septembra, so obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravilstvu.
 
Podpredsednica Slovenskega homeopatskega društva Katarina Velikonja je na seji pojasnila, da ima zakon o zdravilstvu iz leta 2007 toliko pomanjkljivosti, da ni mogel zaživeti. Tega se je zavedalo tudi ministrstvo za zdravje, zato je že naslednje leto šlo v pripravo novele zakona. Pripravili so predlog zakona o zdravilski dejavnosti, ki je bil usklajen, jasen in funkcionalen, vendar pa je ministrstvo še vedno vztrajalo pri strogi ločenosti šolske in komplementarne medicine. Pojasnila je, da je bil predlog novele zakona aktualen še marca letos, predstavniki ministrstva so govorili, da ne bomo odstopili od tega predloga, da zbornice ni več v novem zakonu, da ni obveznega članstva, da niso potrebne licence, da ni smiselno toliko proračunskih sredstev namenjati ustanovitvi in potem nadaljnjemu delovanju zdravilske zbornice in preprosto, zakaj pa bi zbornica bila neki organ, ki bi lahko bil nosilec javnih pooblastil, ko pa vendar zbornica običajno predstavlja stanovsko združenje in njegove interese.
 
Aprila letos pa je ministrstvo za zdravje na spletni strani objavilo popolnoma novo besedilo predloga novele zakona, ki pa rešuje le del odprtih vprašanj v obstoječem zakonu. Poudarila je, »zbornica ostaja, ostaja obvezno članstvo, ostajajo licence, ostajajo velika finančna sredstva, ki so namenjena delovanju zbornice. In vsi ti dvomi, ki so še mesec prej stali, so izpuhteli v zrak. Mi smo bili vsi zelo začudeni in moram reči, da do danes nismo dobili jasne obrazložitve, zakaj se je to zgodilo in menimo, da je zaradi tega prvič, da bi bilo spodobno slišati, zakaj je do tega obrata prišlo in naj povem še, tekst, ki ga imate danes v obravnavi, je v celoti upoštevan tudi v predlogu zakona o zdravilski dejavnosti. Se pravi, vključuje direktivo o storitvah na notranjem trgu, vključuje razširitev izvajalcev in popolnoma vključuje tudi strokovni nadzor. Tako da na tehtnici je preprosto zgolj to ali se sprejme en delček, ki je vsebovan tudi že v tem popolnoma usklajenem predlogu ali pa se ta delček zavrne in se gre nazaj na zakon, ki čaka.«
 

Poudarila je tudi, da ni res, da ministrstvo ne more implementirati veljavnega zakona o zdravilstvu. Ministrstvo za zdravje očitno ne pozna določb obstoječega zakona o zdravilstvu, saj zakon v drugem odstavku 52. člena določa oziroma omogoča ministrstvu za zdravje, da »do ustanovitve zbornice opravlja naloge, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo« (op. register, licence, strokovni nadzor, izdaja in odvzema dovoljenje za opravljanje zdravilske dejavnosti).

 
Peter Požun, podpredsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo in zdravstvo je predstavil mnenje komisije. Komisija je na 58. seji 31. avgusta 2011 obravnavala predlog zakona, in ga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pregled primerjave s sosednjimi ali ostalimi evropskimi državami kaže, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki tako strogo ločuje zdravniško dejavnost od zdravilske, namesto, da bi sledila smernicam Svetovne zdravstvene organizacije, ki spodbuja vgraditev povezav med šolsko in komplementarno medicino, na kar je Državni svet opozoril že v letu 2007. Zato, da bi kljub vsemu to bilo izboljšano, bi bilo treba spremeniti tudi še kakšen drug zakon, med njimi prav gotovo Zakon o zdravniški službi, ki zdravnikom odreka licenco v primeru izvajanja zdravilske dejavnosti, zakon o zdravilih v povezavi z vključevanjem zdravnikov v predpisovanje homeopatskih zdravil in svetovanje njihovi varni uporabi ter sprejem ustreznih podzakonskih aktov Zakona o zdravstveni dejavnosti v tistem delu, ki se nanaša na izvajanje dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik zdravljenja. Pri tem opozarja komisija, da ne bi smeli biti zanemarjeni uporabniki, ki v vsem večjem številu uporabljajo komplementarne metode. Predlog tega zakona še nadalje pravzaprav spodbuja ta neutemeljeni negativni odnos medicinske stroke do izvajalcev komplementarne medicine tudi do lastnih kolegov na škodo potencialnih uporabnikov. Komisija meni, da bi moral zakonodajalec oziroma izvršna oblast z zakonskim posegom presekati to dualnost in povezati obe zvrsti medicine.
 
Poslanka Julijana Bizjak Mlakar je med drugim dejala, »vemo, kje so ovire, da do tega pride, trenutno je ovira pri sami zdravniški zbornici, pri zdravništvu. Tako da mislim, da bo treba enkrat preseči to, da se celo zdravstvo vrti po interesih stanovske stroke in bo treba enkrat iti na interese uporabnika in zagotoviti to, da bodo uporabniki deležni tiste skrbi, ki si jo tudi zaslužijo, ker končno tudi plačujemo zdravstvo. In pomeni, da moramo zagotoviti to, da bo uporabnik zadovoljen in da se bo cel zdravstveni sistem resnično vrtel okoli uporabnika, kar obljubljamo, govorimo o tem že vrsto let, vendar do tega nikakor ne pride«.
 
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen je pojasnil, da prvotnemu predlogu novele zakona o zdravilski dejavnosti niso uspeli zagotoviti zadostne podpore v koaliciji. Dejal je, »kljub velikim in dolgo trajajočim naporom, sami ugotavljate, da je to praktično dve leti trajalo, v končni fazi nismo uspeli zagotoviti podpore, ki bi omogočila ali pa, ki bi zagotovila, da bo zakon v Državnem zboru sprejet«. Zato so morali pripraviti novelo zakona, ki bi urejala vsaj nujne stvari oz. bi uskladila slovenski pravni red z evropsko direktivo o storitvah na notranjem trgu in da bi uredili področje nadzora nad zdravilsko dejavnostjo. Eržen priznava, da je sedanji predlog novele zakona okrnjeno besedilo, vendar pa poudarja, da trenutni zakon onemogoča, da bi ministrstvo za zdravje imelo nadzor nad to dejavnostjo, po drugi strani pa ni mogoče ustanoviti zdravilske zbornice, na katero bi prenesli javna pooblastila in s tem nadzor. Glede proračunskih sredstev za ustanovitev zbornice pa je dejal, »ni vas treba nič skrbeti, da bo kaj koštala, ker je ne moremo ustanoviti, ni šans (...) zdaj v teh dveh letih, ko sem tudi jaz ves čas bil v to vpleten, ugotovili, da to ni mogoče.«
 
Poslanka Andreja Črnak Meglič je predlagala, da naj ministrstvo za zdravje v treh mesecih pripravi sistemske rešitve za urejanje področja zdravilstva.
 
Poslanec Alan Bukovnik je sprejemanje predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravilstvu po skrajšanem postopku označilo kot sprejemanje neke ad hoc rešitve. Med drugim je poudaril, da je bila evropska direktiva o storitvah na notranjem trgu sprejeta leta 2006, tri leta pa je bil rok za implementacijo te direktive, to je do konec leta 2009 in vprašal, »ali je to razlog za skrajšani postopek ali so kakšni drugi datumi budili ministrstvo in Vlado pri pripravi teh sprememb zakona ali je res 6. september 2011 tako problematičen, da je treba zakon sprejemati po skrajšanem postopku«.
 
Izrazil je še dvom v primernost trimesečnega obdobja za pripravo sistemskih rešitev, saj je »vprašanje ali bomo tukaj sedeli še čez tri mesece v tej sestavi in ali bo ministrstvo lahko še kompetentno pripravilo to sistemsko rešitev«. Pripombe je imel tudi glede zdravilske zbornice. Po njegovem mnenju bi bilo bolj smotrno, da se ta denar nameni za uporabnike zdravstvenih storitev.
 
Katarina Velikonja se je strinjala s poslancem Bukovnikom in poudarila: »trimesečni rok je tudi po mojem mnenju prekratek, kajti, če želimo uskladiti celotno zdravstveno zakonodajo, ki se dotika tudi področja zdravilske dejavnosti, je treba v roke vzeti dva zakona, še Zakon o zdravniški službi, predvsem v tistem členu, ki, to je seveda pobuda Slovenskega homeopatskega društva, že od leta 2008, ko sta bila sprejeta dva člena, v katerih se zdravniku prepoveduje opravljanje zdravilske dejavnosti, in drug zakon, ki bi ga bilo tudi treba odpreti, to je pa zakon o zdravstveni dejavnosti, ta pa govori o zdravstvenih delavcih in o tem, kakšni bi bili pogoji za opravljanje tradicionalnih oblik zdravljenja. Torej, tukaj ne gre samo za Zakon o zdravilstvu, ki ga je treba ponovno pogledati, ampak tudi ta dva zakona. Trije meseci so kratek čas, in če resnično hočemo celovito rešitev, vzemimo en realen rok. To je veliko dela.«
 
Člani odbora so besedilo novele sicer podprli, obenem so podprli predlog sklepa poslanke Andreje Črnak Meglič, naj ministrstvo za zdravje v treh mesecih pripravi sistemske rešitve za urejanje področja zdravilstva.
 
Vir:
DZ RS, 6. september 2011: Magnetogram 6. redne seje Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo 
DNEVNIK, 6. september 2011: Poziv ministrstvu za zdravje k sistemski ureditvi zdravilstva