PRIHODNOST JE V SODELOVANJU HOMEOPATIJE IN URADNE MEDICINE

15.04.2010 00:00
Novinarka Dela Maja Prijatelj se je o homeopatiji pogovarjala s predsednikom Mednarodnega združenja zdravnikov homeopatov dr. Ulrichom D. Fischerjem.
Intervju novinarke Maje Prijatelj z dr. Ulrichom D. Fischerjem, ki je bil objavljen 15. aprila 2010 v prilogi Polet, v nadaljevanju objavljamo v celoti:
 
Dr. Ulrich D. Fischer se je na mednarodnem simpoziju o homeopatiji prejšnji teden v Ljubljani mudil ravno ob 200-obletnici temeljnega dela homeopatije, Organon der Heilkunst, v katerem je svoje razumevanje homeopatije razložil njen ustanovitelj, nemški zdravnik Samuel Hahnemann. Fischer, ki se s homeopatijo ukvarja že skoraj 30 let, je predsednik Mednarodnega združenja zdravnikov homeopatov, ki si prizadeva za razvoj in zaščito homeopatije ter vzpostavljanje stikov med zdravniki homeopati ter ustanovami in posamezniki, ki jih zanima homeopatija.
 
Homeopatsko zdravljenje, ki poteka po načelu, da se podobno zdravi s podobnim, je že s Hahnemannom, ta je zdravila pripravljal sam, zato je bil v slabih odnosih z lekarnarji, pridobilo veliko sovražnikov. Ima pa tudi nešteto privržencev; po podatkih Evropske komisije iz leta 1997 naj bi se samo v EU tako zdravilo več kot sto milijonov ljudi. Ti kljub temu, da jim zdravniki homeopati ne znajo pojasniti, kako homeopatija deluje, trdno verjamejo vanjo zaradi pozitivnih učinkov, ki so jih sami izkusili.
 
V številnih državah je homeopatija pravno izenačena z uradno medicino, ponekod stroške zdravljenja avtomatično plača zdravstvena zavarovalnica, v Sloveniji pa jo je zakon o zdravilstvu degradiral skoraj na raven mazaštva. Slovensko homeopatsko društvo si zato prizadeva, da bi postala del zdravstvene dejavnosti in bi lahko zdravniki in bolniki svobodno izbirali najustreznejši način zdravljenja.
 
Njegova prizadevanja podpira tudi Ulrich Fischer. Pravni položaj homeopatije pri nas naj bi se v kratkem sicer izboljšal, saj je zaradi številnih nepravilnosti v zakonu o zdravilstvu njegova novela v medresorskem usklajevanju.
 
Ker so homeopatska zdravila povrhu cenejša od konvencionalnih, bi izenačitev statusa homeopatije s konvencionalno medicino zmanjšala tudi luknjo v javni zdravstveni blagajni, iz izkušenj govori dr. Fischer.
 
Kako se počutite ob dejstvu, da mednarodni simpozij o homeopatiji poteka v evropski državi, ki poleg Švedske edina od zdravnikov, ki želijo zdraviti s homeopatija, zahteva, da se odpovedo zdravniški licenci? 
 
To mi je dalo veliko energije za prihod sem (smeh). Že dolgo poznam nekatere slovenske kolege homeopate. V Slovenijo so nas povabili, da bi jih podprli pri pogovorih s politiki za spremembo pravnega položaja homeopatije.
 
Homeopatija je nenehno na udaru kritikov, zdaj so največji Britanci. Ali ni to nekoliko nenavadno, glede na to, da so prav Britanci zelo liberalni pri za številne mnogo bolj etično spornih raziskavah embrionalnih matičnih celic?
 
Glavni razlog za kritike je pogosto nezadostno poznavanje homeopatije. Zdravniki je ne poznajo dovolj dobro, zato se od nje distancirajo in jo včasih kritizirajo. Drugi razlogi so politični in ekonomski. Veliko vlogo ima farmacevtska industrija, ki z napadi na homeopatijo poskuša zavarovati svoje interese.
 
So ti pritiski veliki?
 
Da, zelo veliki. Že nekaj let je v Veliki Britaniji nekaj močnih sovražnikov homeopatije, ki dobivajo podporo tako pri politiki kot farmacevtski industriji.
 
Člani britanskega parlamentarnega odbora za znanost in tehnologijo so pred kratkim naznanili, da ni dovolj dokazov, da homeopatska zdravila sprožajo drugačen učinek od placeba. Bolniki, ki se zdravijo s homeopatijo, se torej počutijo bolje samo zato, ker verjamejo, da zdravilo deluje. Člani odbora zato menijo, da poraba davkoplačevalskega denarja (britanska zdravstvena blagajna za financiranje homeopatskega zdravljenja v bolnišnicah in plačevanje izdanih receptov za homeopatska zdravila vsako leto namenja štiri milijone funtov, op. p.) za »močno razredčena zdravila« ni upravičena.
 
Njihovo mnenje temelji na študiji, ki je pokazala, da homeopatija ne deluje bolje od učinka placeba. Poznejše študije so pokazale, da študija ni bila pravilno izvedena, saj je upoštevala le študije, ki so pokazale neučinkovitost homeopatije, ignorirala pa je številne, ki so ugotovile njene pozitivne učinke. Toda na žalost so se pozneje vsi sklicevali nanjo.
 
30. januarja je več kot 300 aktivistov v Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji in ZDA zaužilo »prevelik odmerek« homeopatskega zdravila Arsenicum album, ki temelji na arzenu. Hoteli so dokazati, da homeopatska zdravila ne delujejo, in s tem pritisniti na angleškega lekarnarja Boots, da jih umakne iz prodaje.
 
Seveda (smeh). Če niste bolni, ne potrebujete zdravljenja, kajne? Če zbolite in vam predpišejo primerno zdravilo, pa vam bo to pomagalo.
 
Toda če bi vzeli 84 tablet katerega konvencionalnega zdravila, bi bili v veliki nevarnosti.
 
Morda ne bi preživeli (smeh). Pri homeopatskem zdravilu ni pomembno, koliko ga vzamete naenkrat, saj to ne dokaže ničesar, če pa bi ga jemali nekaj tednov zapored, bi doživeli podobno zastrupitev, kot jo izkusijo zdravi posamezniki pri homeopatskem preizkušanju zdravila; s testiranjem, ki je temelj homeopatske metode zdravljenja, pridobimo znanje o delovanju homeopatskih zdravil in izvemo, pri katerih simptomih jih lahko uporabimo. Seveda zastrupitev izgine takoj, ko prenehate jemati zdravilo. Če otrok pogoltne Atropo belladonno (volčjo češnjo, op. p.), ki je zelo strupena rastlina, se pojavijo znaki, kot so vročina, znojenje, blodnje. Te informacije, uporabimo pri uporabi homeopatskega zdravila na osnovi volčje češnje pri otrocih z vročino.
 
Ne razumem tega temeljnega zakona homeopatije, zakona podobnosti, ki pravi, da sredstvo, ki pri zdravem človeku povzroči neki simptom, zdravilno deluje na bolnika s podobnim simptomom.
 
Tudi mi ne vemo, kako deluje, obstaja pa nekaj hipotez. Kaj se zgodi, ko režete čebulo?
 
Solziti se začnejo oči.
 
Natančno tako, ker doživite neko vrsto zastrupitve. Če vidim pacienta, ki se mu solzijo in ga srbijo oči ter kiha, mu dam homeopatsko pripravljeno čebulo in pacient je ozdravljen. Kajti obe sliki (simptomov zdravega človeka ob rezanju čebule in simptomov pacienta, op. p.) sta podobni. Telo izgubi občutek za bolezen, ker doživi podobno situacijo. Gre za zastrupitev, ki pa je blaga, saj je homeopatsko zdravilo močno razredčeno.
 
Na zakonu podobnosti temelji tudi cepljenje proti nalezljivim boleznim.
 
Da, zakona ni izumila homeopatija. Poznan je že dva tisoč let, najdete ga v Hipokratovih in Aristotelovih delih. To je naravni zakon, toda Samuel Hahnemann ga je prvi uporabil v praksi. Ker ni bil zadovoljen z razlago škotskega zdravnika in kemika Williama Cullena, da delovanje lubja kininovca pri zdravljenju malarije izvira iz njegove grenkosti, je naredil preizkus na sebi. Zaužil je več odmerkov kininovca in opazoval učinke zdravila na zdrav organizem. Po preizkusu je zapisal: »Lubje kininovca se uporablja za zdravljenje malarije, ker lahko v zdravem organizmu sproži simptome, podobne bolezenskim znakom malarije.
 
Bi lahko rekli, da znanstvena metoda, ki jo za dokazovanje učinkovitosti zdravil uporablja konvencionalna medicina, ni primerna za dokazovanje učinkovitosti homeopatskih zdravil?
 
Najmanj, kar lahko rečemo, je, da znanstveni pristop, ki ga v kliničnih študijah uporablja konvencionalna medicina, verjetno ni primeren. Najbrž bodo fiziki nekega dne našli pravi odgovor o delovanju homeopatije, fizika se veliko več ukvarja s stvarmi, ki se jih ni mogoče dotakniti in jih dokazati, morda tudi kemiki, nikakor pa ne zdravniki konvencionalne medicine.
 
Kako lahko zdravnik konvencionalne medicine, kije hkrati homeopat, verjame v dva tako različna sistema zdravljenja? 
 
Moj oče je bil veterinar. 50 let je domače živali zdravil zgolj s homeopatskimi zdravili in pri tem je bil uspešen. S homeopatijo sem zrasel. Pri delu sem opazoval očeta, uporabljal sem jo v lastni praksi in zapisoval njene rezultate. Kot je prej poudaril moj kolega: »Pomemben je rezultat.« Samo zato, ker trenutno ne znamo pojasniti njenega delovanja, ne moremo reči, da počakajmo še sto let. Ne, pomaga otrokom, dojenčkom, živalim, ki ne poznajo učinka placeba.
 
Toda kritiki homeopatom očitajo, da ste imeli na voljo 200 let za dokazovanje načina delovanja homeopatije, vendar vam to ni uspelo.
 
Imate prav. Toda tudi konvencionalna medicina pri srčnih bolnikih uporablja zdravila, kot so beta blokatorji, pa ne pozna njihovega delovanja. Za nekatera zdravila v konvencionalni medicini ni dokazano, kako delujejo, a jih vseeno predpisujejo. Da, morda bomo morali na odgovore počakati še 200 let, toda med tem želimo zdraviti.
 
Konvencionalna zdravila zdravijo osnovno bolezen, imajo pa številne ne želene stranske učinke.
 
Ne smete pozabiti, da vsako leto zaradi stranskih učinkov konvencionalne medicine umre okoli milijon ljudi, to je neverjetno. Toda to ne pomeni, da konvencionalna medicina ne zna zdraviti. Po lastnih kriterijih zna zdraviti tumorje, saj so statistični rezultati o deležu ozdravljeni po operaciji, kemo- in radioterapiji zelo dobri. S številnimi stranskimi učinki, toda ... Ozdravljiv je celo rak prostate, če je kirurški poseg opravljen pravočasno. Temu ne nasprotujemo. Želimo si sodelovanja s konvencionalno medicino na ravneh, kjer lahko morda ponudimo več od nje.
 
Nedavna študija, objavljena v International Journal of Oncology, je pokazala pozitivne učinke homeopatskih zdravil na rakave celice v prsih. Je to res?
 
Da. Zlasti v Indiji opravljajo številne študije o vplivu homeopatskega zdravljenja kroničnih bolezni, tumorjev in raka, ki dajejo zelo dobre rezultate. To pomeni, da homeopatija vendarle nekaj ponuja. Tudi če je pacient z rakom v zadnjem stadiju in ima hude bolečine, ob jemanju homeopatskih zdravil ne potrebuje drugih zdravil ali v zelo majhnih odmerkih.
 
Zakaj je homeopatija uspešnejša od konvencionalne medicine pri zdravljenju kroničnih bolezni, na primer astme in revmatizma?
 
Konvencionalna medicina se pri kroničnih boleznih osredotoči le na oboleli organ ali del telesa. Mi smo nekoliko uspešnejši, ker obravnavamo osebo kot celoto. Če imamo pacienta z artrozo, mu ne damo zgolj zdravila za kosti, ampak poizvemo, kako se giblje, ali je depresiven, ali ima kakšne druge težave, kako spi ...
 
Zdravniki homeopati si vzamete več časa za pacienta.
 
Ob prvem obisku potrebujemo okoli eno uro. Ob naslednjih včasih zadošča deset ali petnajst minut, če pa vidimo, da prvo zdravilo ni delovalo, potrebujemo še pol ure.
 
Zakaj bolnikom ne poveste, katero zdravilo ste jim dali?
 
To je odvisno od posameznega zdravnika. Sam pred pacientom nimam skrivnosti. Če vidim, da je zamenjal že veliko zdravil in prebral veliko medicinskih priročnikov, mu včasih rečem: »Prosim, vzemite zdravilo in pridite povedat, ali je delovalo.«
 
Kako pomembno za ozdravitev je zaupanje v delovanje zdravila?
 
Niti najmanj. Krava, zajec ne verjameta, toda homeopatsko zdravljenje jima pomaga.
 
Katere bolezni pri živalih je mogoče zdraviti s homeopatijo?
 
Vse. Zelo lahko je ozdraviti mastitis pri kravah. Če jih kmet zdravi s penicilinom, jih ves teden ne more molsti. Če najdemo pravo homeopatsko zdravilo, jih lahko ozdravimo v dveh dneh, poleg tega jih kmet med zdravljenjem lahko še molze. S homeopatijo je mogoče ozdraviti vsako ozdravljiva bolezen. Če za dojenčka z dermatološkimi težavami najdemo pravo zdravilo, hitro ozdravi.
 
In če zdravila ne najdete?
 
Se mu moramo posvetiti še enkrat. Morda smo spregledali kakšne informacije, ali nam mati ni povedala vsega, kar bi morali vedeti. Več kot imamo izkušenj, več lahko vidimo in boljša vprašanja znamo postavljati. To je zelo individualna medicina, zato moramo poznati osebne informacije, simptome. Ne zadošča mi podatek, da ima pacient glavobol. Vedeti moram, ali ga ima spredaj, zadaj, ob straneh, ali je utripajoč, pritiskajoč, ali se pojavlja zjutraj, zvečer, ali je pacient zaradi glavobola razdražljiv, potrt ...
 
Prav tako ne razumem drugega temeljnega zakona homeopatije, da substanca, ki se vnaša v telo v obliki homeopatskega zdravila, ni dejansko zdravilo, ampak samo nosilec informacije, ki v bolnem organizmu sproži proces zdravljenja.
 
Antibiotik, ki ga zdravnik predpiše pacientu z angino, ima nalogo uničiti bakterije. S homeopatskimi zdravili pa pacientovemu telesu poskušam dati informacijo za samozdravljenje. Spodbudim ga in odgovor je ozdravitev. Homeopatska zdravila so včasih v tekoči obliki, na primer alkoholni raztopini. S pretresanjem zdravilne učinkovine v alkoholni raztopini ta prevzame informacije od zdravilne učinkovine. Zato lahko zdravilo uporabljamo tudi, če je močno razredčeno. Pri življenju nas ohranja nekakšna energija - mrtev človek je brez nje -, toda ne znamo je pojasniti. Homeopatska zdravila prav tako delujejo na energijski ravni in vzpostavljajo ravnovesje v telesu, toda njihovega delovanja ne znamo razložiti.
 
Zdi se, da je glavni vzrok nesporazuma med nasprotniki in zagovorniki homeopatije v različnih pristopih: znanstvenem, ki verjame le stvarem, ki jih lahko izmeri, in drugem, ki se zanaša na delovanje energije in prenašanje vtisnjenih informacij o zdravilni učinkovini, ki sprožijo procese samozdravljenja.
 
Toda kaj je znanstveno? Zdravi osebi dam zdravilo, zaradi katerega zboli. Zapišem, kakšne simptome ima, nato pa zdravilo uporabim pri pacientu z enakimi simptomi, ki ozdravi. To sem naredil že neštetokrat, torej je tudi to nekakšen znanstveni postopek. Težko je ocenjevati zgolj z enega stališča, raziskovanje je veliko več kot to. Je opazovanje narave.
 
V Sloveniji izpred več kot desetih let poznamo primer zdravnice, ki je bolnika z malarijo zdravila s homeopatijo, vendar je ta umrl. Kdaj lahko pri homeopatskem zdravljenju nastanejo tako hudi zapleti?
 
To je pomembno vprašanje. Ta zdravnica bodisi ni imela dovolj znanja o homeopatiji bodisi ne dovolj prakse z zdravljenjem s homeopatskimi zdravili. Zapisani so številni primeri malarije, ki so bili uspešno zdravljeni s homeopatskimi zdravili. Izognitev takšnim zapletom je eden glavnih razlogov, zaradi katerih v našem združenju menimo, da morajo imeti homeopati medicinsko izobrazbo. Če o homeopatiji ne veste dovolj, lahko še vedno izberete konvencionalno zdravljenje. Če pa jo dobro poznate, si lahko dovolite zdraviti z njo, in če ne učinkuje po 24 ali 48 urah, lahko poskusite še s konvencionalnim zdravljenjem.
 
Ali homeopati opravljate tudi diagnostične preiskave?
 
Opravljamo krvne in številne druge preiskave, toda z več premisleka, morda ne tako pogosto.
 
Homeopatska zdravila učinkujejo tudi pri športnih poškodbah. Jih jemlje veliko poklicnih športnikov?
 
Ker nimajo stranskih učinkov in ne spadajo med prepovedana poživila, jih uporabljajo v številnih športih. Slavne nogometne ekipe, kot sta Bayern München in Madrid Barcelona, pogosto uporabljajo arniko ali druga kompleksna homeopatska zdravila.
 
Kje nastajajo homeopatska zdravila?
 
V laboratorijih. Najbolj učinkovita so izdelana ročno.
 
Koliko zdravil pa pozna homeopatija?
 
Pri zdravljenju jih uporabljamo dva tisoč, okoli tisoč pa jih ne poznamo tako dobro.
 
Ali nastajajo tudi nova zdravila?
 
Raziskovalci potujejo po Južni Ameriki in Afriki in se pogovarjajo z domačini, ki jim povedo za korenino ali rastlin o, za katero še niso slišali. Nenehno nastajajo nova homeopatska zdravila.
 
Jih homeopati testirate na sebi?
 
Ustanovitelj homeopatije Samuel Hahnemann je na sebi in svoji družini preizkusil okoli 60 zdravil. Dejal je, da je prav zaradi tega dočakal 88 let. Pri izobraževanju za zdravnika homeopata moraš vsaj enkrat zdravilo preizkusiti tudi na sebi. Seveda ne gre za zabavo, slediti moraš natančnim pravilom.
 
Kritiki homeopatiji očitajo, da se ne razvija, toda vse več ljudi se k njej zateka zaradi »novodobnih bolezni, kot sta stres in depresija.
 
Dejstvo, da se homeopatija ne spreminja, je njena moč. Uradna medicina mora kriterije spreminjati vsakih nekaj let. Ko izumi kakšno novo bolezen, zanjo »odkrije« novo zdravilo. Vse se spremeni, celo kriteriji za določen način zdravljenja so danes lahko zadovoljivi, jutri pa ne več. Mi se na enaka načela zanašamo že 200 let in upam, da se bomo tudi naslednjih 200, saj je homeopatija utemeljena na naravnih zakonih.

Saj tudi konvencionalna medicina temelji na zdravilih iz naravnih sestavin.
 
Že, toda uporablja jih drugače. Glavna razlika je, da lahko pri homeopatiji predvidimo, kaj se bo zgodilo. Ker sem zdravilo preizkusil na zdravi osebi, lahko pri bolniku z enakimi simptomi predvidevam, da mu bo pomagalo isto zdravilo. Konvencionalna medicina tega ne more predvideti.
 
Ste v mehiških slumih paciente zdravili s homeopatijo?
 
Seveda. Pri zdravljenju tipičnih bolezni, diareje, gastritisa in pljučnice, je homeopatija zelo učinkovita. Tam sem se naučil veliko za svoje življenje v Evropi.
 
Koliko časa ste živeli v Mehiki?
 
Sedem let. V Ciudad de Mexico sem odšel študirat, ker je bila takrat tam ena najboljših homeopatskih šol, opravljal sem homeopatsko prakso in se s homeopatijo preživljal.
 
Ali ni homeopatija bolj zahodnjaška nekonvencionalna metoda zdravljenja?
 
Že, toda mednarodno združenje zdravnikov homeopatov ima svoje predstavnike v 75 državah. Največ jih je v Južni Ameriki, Aziji in Indiji, saj je homeopatsko zdravljenje poceni, učinkovito in nima neželenih stranskih učinkov. V državah, kot sta Mehika in Brazilija, ima homeopatija pravno enak status kot konvencionalna medicina, saj sta državi spoznali, da je čudovito imeti poceni zdravila. Pred dvema letoma me je na obisk povabil državni sekretar s tajskega ministrstva za zdravje. Kot razlog je navedel dva argumenta: tajski zdravstveni sistem je v razsulu in konvencionalna medicina ne zna pozdraviti vseh bolezni. Tako preprosta razloga, zato je Tajska želela vpeljati homeopatijo. Pred kratkim so se začela prva izobraževanja za zdravnike homeopate. To so praktična spoznanja in revne države jih potrebujejo veliko bolj kakor bogate.
 
Tudi naš zdravstveni sistem je vse bolj v rdečih številkah.
 
Vem, enako je v Ameriki, celo v Nemčiji je težko vzdrževati tako drag sistem zdravstvene oskrbe. Zato prihodnost vidim v spoštljivem in strpnem sodelovanju homeopatije in konvencionalne medicine.
 
Vir:
DELO, priloga Polet, 15. april 2010, Maja Prijatelj: Prihodnost je v sodelovanju homeopatije in uradne medicine