HOMEOPATIJA IN POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA

16.04.2013 00:00
Novinarka Petra Godeša se je o homeopatskem zdravljenju posttravmatske stresne motnje pogovarjala s predsednico Slovenskega homeopatskega društva Ireno Gorišek, dr. med.

Prispevek novinarke Petre Godeše z naslovom »Posttravmatska stresna motnja - Preveč hudo, da si se s tem spopadli« je bil objavljen v današnji prilogi Ona in ga v nadaljevanju v celoti objavljamo:
 
Posttravmatska stresna motnja se pojavi, ko je človeško psihološko stanje prekrhko, da bi oseba grozljiv dogodek lahko zavestno predelala. O zdravljenju simptomov in uspešnosti homeopatskega pristopa smo govorili z Ireno Gorišek, dr. med., strokovnjakinjo na tem področju.
 
Mnogi se še spomnijo obdobja, ko je čisto blizu nas divjala vojna. Tudi če smo na tisti čas že pozabili, pa ne moremo mimo ljudi, ki jih je vojna trajno zaznamovala. Med svetovnim tednom homeopatije, ki je letos posvečen zdravljenju travm in posledic katastrof, smo spoznali nemško organizacijo Homeopati brez meja. Njeni člani v skladu z zmožnostmi potujejo na območja, ki so jih prizadele vojne ali naravne nesreče. S strašnimi posledicami so se spopadli s homeopatskimi zdravili, s projektom Mostar pa to zdravljenje približali ljudem, ki tam živijo. Vojne ne bo nikoli mogoče izbrisati, končni učinki zdravljenja pa dokazujejo, da je nekatere simptome posttravmatske stresne motnje vseeno mogoče izničiti. Največjega olajšanja so bili deležni pacienti z napadi panike, nespečnostjo, psihozami in najrazličnejšimi psihosomatskimi obolenji. S homeopatskim zdravljenjem travm se ukvarja tudi naša sogovornica, Irena Gorišek, dr. med.
 
Za vsako vrsto čustvene neprijetnosti, naj bo tesnoba, strah, žalost ob izgubi, šok, obstaja rastlina oziroma homeopatska zdravilo, ki stanje izboljša. Kaj se v resnici dogaja s temi čustvi pri pacientu, ko pride v stik z zdravilom?
 
V homeopatiji zdravilo vedno izbiramo na podlagi simptomov pacienta. Sem ne sodijo le čustvena stanja, kot so tesnoba, žalost, razdražljivost, temveč potrebujemo še druge, telesne simptome, da lahko sestavimo celotno bolezensko sliko. To so tudi tako imenovani splošni simptomi, ki so povezani s spanjem, apetitom, potenjem, občutljivostjo za vreme, mraz, vročino, sonce. Včasih imajo posamezniki lokalne simptome, kot so bolečine v določenem delu telesa ali drugi telesni občutki, kot so mravljinčenje, omrtvičenost, spremembe občutljivosti za temperaturo.
 
Zdravilo, ki je izbrano na podlagi celote oziroma karakterističnih simptomov, sproži zdravljenje in začno se dogajati spremembe. Proces je počasen in če je izbrano najbolj podobno homeopatsko zdravilo, ki je v poteku preizkusa sprožilo podobne simptome, kot jih ima pacient, se bodo začeli bolezenski simptomi spreminjati oziroma izginjati. Če zdravilo ne doseže pričakovanih rezultatov, simptome še enkrat preučimo in snovi v zdravilu zamenjamo. Lahko se izboljša telesni simptom, zmanjša se psihična napetost, pacient spi bolje. Pri vsaki hudi psihični obremenitvi se znaki stresa močno kažejo tudi na telesni ravni in ravni vsakdanjega delovanja, te posledice pa skuša homeopatija izboljšati, da se psihično celjenje lahko zares začne.
 
Zdravljenje po hudih čustvenih pretresih praviloma poteka dlje. Se s homeopatijo morda skrajša?
 
Poteka lahko več mesecev, včasih tudi več let. Če želimo dolgoročni učinek, bo verjetno dolgotrajno. Odvisno je tudi od posameznika, kakšne težave ima, koliko časa in kako globoke so, ter seveda od zdravnikovega znanja in izkušenj, saj le pravo zdravilo lahko izniči simptom, izbira pravega zdravila pa zahteva izkušnje in podrobno poznavanje sistema homeopatije. Pri akutnih stresnih motnjah se lahko stanje hitro izboljša, vendar je pogosto potrebno daljše zdravljenje, če je stres zelo hud in je izboljšanje samo začasno, kar se redno dogaja pri zdravljenju posledic vojn in naravnih nesreč.
 
Ali prinaša homeopatsko zdravljenje travm drugačne rezultate kot uporaba psihofarmacevtskih zdravil? V čem je razlika? Si lahko pacient pomaga z obojim hkrati?
 
Rezultati so lahko na videz podobni, vendar homeopatsko zdravilo vedno deluje celostno in prinese spremembe na več ravneh. Seveda pa lahko pacient na začetku uporablja vzporedno obe obliki zdravljenja. S homeopatijo skušamo odpravljati točno določene simptome pri točno določeni osebi, ki je razvila svojo, posebno simptomatiko.
 
Katere oblike dejavnosti še priporočate za vzporedno zdravljenje posttravmatske stresne motnje?
 
Z uradnega medicinskega stališča se priporoča psihoterapija v kombinaciji z antidepresivi, kadar je res potrebno. Seveda pa lahko psihoterapevtsko zdravljenje združimo s homeopatskim. Psihoterapija poskrbi za predelovanje čustev, za spopadanje z dejstvi in nastalim stanjem, homeopatska zdravila ali antidepresivi pa delujejo na osnovni ravni, ki je nujna, da človek zbere moč in se s travmo spopade. Težko racionaliziramo, odpuščamo in pridobivamo vero v življenje, če zaradi posledic dogodkov slabo spimo in nič ne jemo.
 
Kakšna so razlike in podobnosti med homeopatskim zdravljenjem posttravmatske stresne motnje in kroničnih psihičnih bolezni?
 
Najprej se moramo vprašati, kakšna točno je razlika med posttravmatsko stresno motnjo in kroničnimi psihičnimi boleznimi, saj se diagnozi lahko prekrivata. Izraz kronične psihične bolezni zajema veliko diagnoz, ki jih postavljajo psihiatrični zdravniki. Nekatere motnje se na homeopatsko zdravljenje odzivajo bolje, druge slabše. Tudi to je zelo odvisno od izkušenosti zdravnika in od njegovega znanja.
 
Za primerjavo, zdravljenje z antidepresivi zahteva veliko manj podatkov, izbira zdravila pa je precej preprostejša.

 

Homeopatskih snovi in posledično zdravil je ogromno, zato izbira temelji na drugačnih merilih. Ne iščemo zdravila za točno določeno diagnozo, temveč so zdravila vedno izbrana na podlagi bolezenskih znakov, ki jih je za začetek treba pazljivo izbrati in ovrednotiti. Izbira zdravila je individualna, zdravilo je izbrano za bolnika, in ne za bolezen.
 
Vir:
DELO, Priloga Ona, 16. april 2013, Petra Godeša: Posttravmatska stresna motnja - Preveč hudo, da si se s tem spopadli