MEDICINA JE IZGUBILA ČLOVEKA

26.04.2003 00:00
Novinarka Večera Miša Vugrinec se je o ureditvi alternativnih oblik zdravljenja pogovarjala tudi s prim. dr. Dunjo Piškur Kosmač, ki je odgovorna za pripravo novega zakona. V tem zakonu ne bodo določili homeopatskega zdravljenja, saj ga že zajema pravilnik o homeopatskih izdelkih, ki je bil sprejet na podlagi zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih iz leta 1999.
Prispevek novinarke Maše Vugrinec Medicina je izgubila človeka, povzemamo delno, celoten prispevek pa si lahko preberete v tiskani izdaji Večera.
 
Minister za zdravje dr. Dušan Keber je pred časom imenoval komisijo za pripravo zakona o alternativni medicini, ki jo vodi prim. dr. Dunja Piškur Kosmač, direktorica Urada za kemikalije, bila pa je tudi državna sekretarka v ministrstvu za zdravje.
 
Novinarka Vugrinec piše: »Kdaj bo predlog zakona zagledal luč sveta, je seveda še veliko vprašanje, saj se je s tem področjem, kot nam je povedala Kosmačeva, spoprijela šele pred kratkim.
 
“Zbiram gradivo o evropski zakonodaji, saj so države, ki so že ugotovile, kako cveti posel z alternativnimi metodami zdravljenja, že uvedle predpise in nadzor. Ureditve so se lotile različno, v vseh pa si prizadevajo za maksimalno zaščito potrošnikov. Dejstvo je, da si tudi mi več ne moremo zatiskati oči,“ pravi Kosmačeva in dodaja, da še ni povsem jasno, ali bomo sprejeli enega ali dva zakona, ki naj bi uredila to področje.
 
“Predvsem si želimo urediti tisto področje zdravilstva, ki ga opravljajo posamezniki brez medicinske izobrazbe. Slovenski zdravniki morajo namreč podpisati posebno izjavo, da se ne bodo ukvarjali s tovrstnimi metodami in tehnikami, ki razen akupunkture v Sloveniji niso priznane.“ Zdravnik, ki takšno izjavo prekrši, lahko izgubi licenco oziroma dovoljenje za opravljanje zdravniškega poklica.
 
Kosmačeva pojasnjuje, da naj bi bile teze za zakon oblikovane do konca junija, predlog zakona, ki bi šel v širšo javno razpravo, pa novembra. V ta zakon naj ne bi sodila homeopatija, saj jo zajema pravilnik o homeopatskih pripravkih. Ta je izdan na podlagi zakona o zdravilih, vse dotlej, dokler ta metoda pri nas ne bo priznana kot metoda zdravljenja, pa se tudi ne sme uporabljati.
 
V zakonu, ki ga pripravlja komisija ministrstva za zdravje, v njem pa so poleg zdravnikov in drugih tudi trije alternativni zdravilci, naj bi zajeli, kot pravi Dunja Piškur Kosmač, druga področja - od bioenergetike, kromoterapije, terapije z barvami do refleksoterapije in številnih drugih. “Najbolj me skrbi prav področje kiropraktike. Z njo se namreč ukvarjajo ljudje, ki so obiskovali v tujini sicer priznane šole, toda večina med njimi nima osnovnega medicinskega znanja, ampak so si pridobili diplome doktorja kiropraktike. “Z metodami, s katerimi zdravilci ne posegajo v bolnikovo telo, seveda ni mogoče narediti toliko škode kot pri agresivnih metodah, kot je na primer kiropraktika, razen če je bolezen prepozno odkrita in bolnik zamudi zdravljenje. Prav zato me to področje posebej skrbi,“ pravi zdravnica, za katero štejejo, kot poudarja, zgolj primerljive metode.
 
Kljub formalno odklonilnim stališčem medicinske stroke (mimogrede: Slovensko zdravniško društvo je v okviru svojega letnega srečanja 1989 na Otočcu posvetilo celotno razpravo problemu alternativne medicine pod dokaj zgovornim naslovom Alternativna medicina ni medicina), pa je zdaj položaj že povsem drugačen.
 
Že nekaj časa namreč ni mogoče spregledati vse večjega zanimanja zdravnikov in farmacevtov za nekatere oblike alternativne obravnave bolnikov. Dokaz za večje zanimanje zdravnikov je tudi ustanavljanje strokovnih asociacij, kot je na primer Združenje za akupunkturo, ki se je razvilo iz že pred tem ustanovljene sekcije Slovenskega zdravniškega društva za akupunkturo in tradicionalno medicino, ali pa društvo za homeopatijo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1991. Da o najrazličnejših strokovnih sestankih in srečanjih sploh ne govorimo; svoja srečanja, namenjena alternativnim oblikam zdravljenja, sklicujejo tudi medicinske sestre.
 
Prav tako se ni mogoče dokopati do števila akupunkturistov pri nas. Leta 1998 naj bi jih bilo - po takratnih podatkih ministrstva za zdravje - okrog 200, in to diplomiranih. A je dvom o njihovih diplomah že v tistem času izrazil takratni državni sekretar ministrstva za zdravje prim. Janez Zajec, ko je dejal, da je trdno prepričan, da so mnogi te diplome kupili na Kitajskem zidu...«
 
Vir:
VEČER, 26. april 2003, Miša Vugrinec: Medicina je izgubila človeka (str. 40)