ŽIVAHNA RAZPRAVA O ODVZEMU ZDRAVNIŠKE LICENCE V ODBORU ZA ZDRAVSTVO

15.05.2008 00:00
Na 17. nujni seji Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je potekla 15. maja 2008, so razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi. V predlogu zakona je med drugim določeno, da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca odvzame, oziroma ne podeli.

Poslanci so na 17. nujni seji odbora za zdravstvo, ki je potekala 15. maja 2008, razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi. V 16. členu predloga zakona je določeno, da se »zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli,« v 17. členu pa, da se začasen odvzem licence do največ pet let lahko izreče, »– če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost – za čas opravljanja zdravilske dejavnosti«.
 
Poslanec Bojan Kontič in Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije sta vložila amandma k 16. členu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi, in sicer, da se 16. člen črta.
 
V nadaljevanju povzemamo le del živahne razprave na 17. nujni seji odbora, ki jo je vodil podpredsednik Ivan Grill:
 
Podpredsednik Ivan Grill: Prehajamo k obravnavi amandmaja, ki je bil vložen k 16. členu, in sicer je predlagal Poslanski klub LDS amandma, in sicer, da se 16. člen črta in temu členu je z vsako vsebino bil podan tudi amandma s strani gospoda Kontič Bojana. Predlagam, da bomo o tem glasovali enkrat. Sedaj pa dajem v razpravo. Gospod Kontič, izvolite.
 
Bojan Kontič: In potem naj še kdo reče, da opozicija ni usklajena. Vlagamo amandmaje z identično vsebino. 16. člen govori o tem, da se v 34. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost se licenca ne podeli." Temu v Poslanski skupini Socialnih demokratov nasprotujemo. Zato tudi predlog, da se z amandmajem ta člen dejansko tudi črta.
 
Mi ocenjujemo, da po sprejemu zakonodaje Slovenija spada med eno bolj restriktivnih držav, ko gre za ločevanje tako imenovane uradne in alternativne oziroma komplementarne medicine. Osebno menim, da ni nobene potrebe, da bi zdravniku, ki bi se ukvarjal tudi z nekaterimi metodami, ki jih slovenska zakonodaja definira kot zdravilske, ne podeli licence oziroma bi mu jo zaradi tega odvzeli, kar ureja naslednji člen, v katerem tudi predlagamo spremembo.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. Gospod Gulič izvolite.
 
Aleš Gulič: S predlogom tega zakona se zdravnikom zapirajo možnosti, da se ukvarjajo z drugovrstnimi načini zdravljenja in seveda to ni dobro. Svet gre naprej in očitno je, da nekatere zadeve vendarle učinkujejo. Že takrat ko smo sprejemali zakon o zdravilstvu, smo v Liberalni demokraciji Slovenije opozarjali na to, da se v svetu, da je svetovni trend takšen, da se nagiba k integrativnemu pristopu in tako združuje različne metode, tako imenovane znanstvene medicine ali pa tiste, ki jo pač štejemo za zahodnoevropsko in pa tradicionalnih medicinskih sistemov, ki prihajajo iz drugačnih kulturnih spoznavnih okolij.
 
Sam predlog zakona seveda vztraja pri tem jasnem ločevanju obeh in kot je videti so te komplementarne in pa alternativne metode zdravljenja v Sloveniji na neki način nezaželene. Mene bi seveda pri teh zanimalo, kdo stoji za tem, kateri lobiji. Namreč ker to je pa vendarle zadeva, ki deluje tudi na trgu in tako se potem slovenskim zdravnikom izrecno prepoveduje uporabljati alternativne metode. Če želijo le-te uporabljati, potem izgubijo licenco in postanejo osebe, ki so končale medicinsko fakulteto. Seveda kar je še ena nemarnost ob vseh, ki se dogajajo. To je tudi edinstvena slovenska ločitev in res spada v ta cvetober slovenstva, kot mu včasih radi rečemo.
 
Seveda je nesporno, da se zdravniki ne smejo in se ne smejo in ne ukvarjajo z mazaštvom, kot šarlatanskim škodljivim zdravilstvom. Ampak nam je žal, da se v današnjih dneh, ko bolniki potrebujejo celostno zdravljenje, pač so ga najbrž tudi včasih, ki ga sodobne medicinske specializacije ne nudijo, nismo našli načina, da bi našli doseganje skupnega namena udeleženih v zdravstvu v prid bolnikov. V prid vseh tistih, ki iščejo zdravniško pomoč. Razumljivo bi bilo, da bi normativno ureditev postavili zelo strogo ločeno v primerih nemedicinske zdravljenja, na področju ezoterike, spiritualnosti, religije, .../Nerazumljivo./... Ampak s sprejetjem tega besedila zakona se bo tako dejansko popolnoma tudi zakonsko ločila slovenska uradna medicina od tradicionalne alternativne medicine. Seveda bo s tem odvzeta zdravnikom svoboda pri odločanju o najbolj ugodnem načinu zdravljenja. S to potezo seveda pa bo hkrati odvzeta bolniku možnost svobodne in pa osveščene izbire za najbolj ugodnega sprejemljivega zdravljenja.
 
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije tako menimo, da Slovenija v tem trenutku, če to sprejme na ta način zamuja tudi možnost, da to področje uredi bolj sodobno in v skladu s svetovnimi trendi, ki gredo v svet zbliževanja različnih doktrin, ne pa v smer ločevanja in privilegiranja enih. Tudi naslednji členi, ki so vezani pravzaprav na ta 16. člen, so s tem obrazloženi .../Nerazumljivo./... člen. Hvala lepa.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. Naslednji se je prijavil gospo Bručan.
 
Mag. Andrej Bručan: Hvala lepa za besedo. Ob tej razpravi o tem členu oziroma amandmaju se mi zdi, da ne razumejo nekateri, zakaj gre. Tu piše: "Zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost se licenca ne podeli." Kaj je dejavnost, je v drugi zakonodaji popolnoma jasno opredeljeno. To se pravi o ničemer ne govori o tem, da bi bilo prepovedano opravljanje zdravnikom ali pa istočasno uporaba tudi zdravilskih metod, vendar ne v profitne namene. S tem, da bi lahko zdravnik dopoldan lahko delal kot zdravnik v ambulanti, da vam zdaj razložim zadevo in popoldan imel zdravilsko dejavnost, za katero je pa posebej za to plačan. Tako da nič ne prepovedujemo s tem. Ničesar ne prepovedujemo. Ampak samo ugotavljamo in seveda tudi z zakonom urejujemo, da zdravnik ne more se profitno ukvarjati z zdravništvom, to se pravi z uradno medicino in z drugimi metodami, ki ne sodijo v priznano medicino. Z metodami, ki niso dokazljive in tudi znanstveno nepreverljive. Tako da v bistvu se s tem ničesar ne spreminja. Dejansko samo uzakonjujemo stanje, ki pravzaprav mora biti že sedaj v praksi izvajana.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. Prijavil se je tudi predstavnik zdravniške zbornice, gospod Horvat. Izvolite.
 
Matija Horvat: .../Ni vključen./... alternativne medicine tako imenovane, je ne imenujemo medicina, ki nima pravzaprav nobene povezave z medicino, ki je tradicionalna že od grških časov naprej in je znanstveno utemeljena. Ne vem, če vam je znano, da obstaja približno po internetu 1.400 tako imenovanih zdravilskih metod na svetu in ni načina, da bi opredelil verodostojnost teh metod. Noben način ne obstaja, da bi rekel: "Ta metoda je pa dobra." Vse dobre metode so lahko in morajo biti podvržene zdravstveni presoji in če ta presoja ni dosežena, potem lahko vsako od teh metod opredelimo kot šarlatansko. Govoriti, da je to nesodobno, to je v bistvu nesmisel. Ker danes obstajajo številne znanstvene metode, ki lahko ali potrdijo, ali pa ovržejo določen način zdravljenja. Naše mnenje je, da kdorkoli od zdravnikov meša svoje delovanje na resen, medicinsko dokazljiv, zdravstveno dokazljiv način in pa profitarski, namreč ne vem, če ste seznanjeni, da se izvaja v Sloveniji tako imenovane zdravilske metode samo v smeri velikih profitov in na škodo bolnikov. Razen tega smatramo, da nekdo, ki izvaja zdravilske metode pravzaprav spravlja pacienta v veliko nevarnost. Ne s tistim zdravljenjem, ki ga izvaja, tako imenovanim, ampak s tem, da zavaja bolnika, da ga bo pripeljal do zdravja in mu pravzaprav zavlačeval pravilno diagnozo, ki mu lahko, če je v pravem času postavljena reši življenje in če se zamudi ta odločilen trenutek, lahko nastanejo nepopravljive posledice. Takih nepopravljivih posledic smo lahko veliko opazovali v zadnjih letih. Seveda bo nekdo rekel: "Tudi v medicini so lahko nepopravljive posledice." Seveda, se strinjam. Te nepopravljive posledice v medicini se lahko analizirajo na en standarden način. Nepopravljive posledice na področju tako imenovanega zdravilstva pa ostanejo in menimo in tudi stališče evropskih zdravniških organizacij je, da se medicina, zdravništvo ne sme ukvarjati, da se ne smejo mešati zdravilske metode z medicino. To, čisto na kratko povedano. Bi pa seveda, zadeva bi zahtevala zelo dolgo razpravo in dolgo razlago.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. Naslednja se je prijavila k besedi gospa Zalokar.
 
Cvetka Zalokar Oražem: Hvala lepa. Jaz vseeno mislim, da bi bilo nesmiselno, da danes ponovimo vso razpravo in vse, kar se je dogajalo ob sprejemanju zakona o zdravilstvu. Tako imenovanem zdravilstvu. Zdaj bom pa jaz rekla, ker smo pač takrat zahtevali, da bi zakon nosil bistveno bolj primerno ime in ne to, ki ga na neki način spravlja precej v čudno luč. Ampak dejstvo je, da je ta, če pogledamo 16. in 17. člen, kam se postavlja po vsebini zdravnik, ki je diplomiral na medicinski fakulteti, ki je opravil vse, ta alineja gre v začasen odvzem licence. Tam, kjer se govori o tem, da je kdo kot zdravnik s svojim delom resno ogrožal zdravje in življenje bolnikov, kjer mu je bilo s sodno ali drugo odločbo prepovedano delanje in opravljanje poklica, skratka gre v izrazito poglavje ali pa stavek, kjer je vse strašno postavljeno v negativno luč in v to luč je postavljen tudi tisti zdravnik, ki ga predvsem konservativni del medicinske stroke smatra, za pravzaprav izdajalca znotraj lastne stroke. In tako ste zakonodajo v koristi pod pritiskom, po moji oceni, zelo konservativnega dela slovenskega zdravništva zastavili. Zadnje dejanje je, da se zdravniku, ki bi opravljal zdravilsko dejavnost licenca ne sme oziroma ne podeli. Skratka gre za tisto, da pravzaprav discipliniramo in na neki način tudi zdravnike, ki sicer diplomirajo na Medicinski fakulteti, se pravzaprav marginalizira in se na ta način tudi izloča iz tega svetega poklica.
 
Jaz moram reči, da se absolutno ne strinjam s trditvami, ki so bile prej izrečene, pa jih bom zelo na hitro zanikala in te stvari so tudi dokazljive, objavljene in možne videti. Sodoben trend v evropskem zdravstvu gre v smer sodelovanja tradicionalne in komplementarne medicine. Medicinske fakultete v Evropi imajo v svojih programih že, bom rekla, tudi komplementarne oblike medicine kot del študijskega programa. In številne bolnišnice v Evropi prihajajo do tega, da pravzaprav največje in najboljše rezultate dosegajo tiste bolnišnice, ki pravzaprav kombinirajo to zadevo, kajti človek ni samo fizično bitje, ni samo meso, ampak je tudi še kaj drugega. In če samo upoštevamo, koliko psihosomatskih bolezni obstaja in imajo vzroke še kje drugje, potem nam je jasno, da bi lahko prav s kombiniranjem teh dveh metod, teh dveh medicin prišli do najboljših rezultatov. Žal v Sloveniji tega nismo sprejeli.
 
S tem zakonom še dokončno zdravnike, ki bi slučajno dvignili glavo in želeli, ali priznali, da, in teh zdravnikov je veliko, mi smo z njimi sodelovali tudi v fazi priprave zakona o zdravilstvu in so tudi združeni v društvo, jih pač marginaliziramo, gremo v drugo smer v zelo nesodobno smer, stran od sodobnih trendov v Evropi. To je končno in zadnje dejanje. Jaz moram reči, da mislim, da prav kombinacija, in takrat bomo v Slovenijo dosegli najboljše rezultate, nekoga, ki je študiral medicino, pa se morda ukvarja tudi s kakšno tako imenovanih metod komplementarne medicine, bi dajale najboljše rezultate. Takrat pride do celovite obravnave bolnika, pacienta. Moram reči še to, zelo težko bo tole tudi izvajati, kajti že v sprejemanju zakona o zdravilstvu smo opozarjali, da zdravilska dejavnost ni definirana. Kaj je sedaj zdravilska dejavnost? Še vedno ne vemo in še vedno ni jasno. Je to homeopatija v Sloveniji? Je to akupunktura v Sloveniji? Je to še kaj drugega? Kaj vse sodi v to? Takrat nam to ni bilo pojasnjeno. Ne vem, ali podzakonski akti že so, da se bo to sploh lahko določilo. Ali bo doktor medicine, ki se ukvarja s homeopatijo v Sloveniji imel licenco, ali ne. Če lahko dobim ta odgovor bom tudi vesela, ker ne vem, kakšni so sedaj ti podzakonski akti na osnovi tega, da je ministrstvo bilo dolžno v nekem obdobju definirati zdravilsko dejavnost, ker je v parlamentu in z zakonom o zdravilstvu nismo definirali v zadostni meri.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. K besedi se je ponovno prijavil gospod profesor..../Nerazumljivo./
 
Matija Horvat: Jaz bi repliciral gospe poslanki, namreč videti je, da ni zadosti obveščena o zadevah. Homeopatija sodi med zdravilske metode in ni priznan del medicine. To so ugotovili Švicarji že dolgo pred nami in so jo izključili iz zavarovalniških metod. In drugič bi rekel, da enačenje prave medicine, tiste, ki temelji na znanstvenih načelih, ki se je počasi in v Evropi in sodobnem svetu razvijala v zadnjih 500 letih s konservativno medicino, vse druge, ki vznikajo iz dneva v dan, in moram reči da nad 95 % samo v smeri zasluškarstva, označiti kot sodoben trend, se pravi, enačenja šarlatanstva s sodobnostjo je pa pravzaprav že nekoliko preveč laično govorjenje. In tukaj se medicina ne more strinjati s takim načinom obravnave.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. Gospod Gulič, izvolite.
 
Aleš Gulič: Jaz bi samo nekatere zadeve pojasnil, ker očitno je bila volja nekaj reči tako močna, da se ni slišalo. Še enkrat citiram: Nesporno je, da se zdravniki ne smejo in se ne ukvarjajo z mazaštvom, kot šarlatanskim škodljivim zdravilstvom. Danes seveda govorimo o zdravnikih, ki imajo vsi, zakon govori o tem, vsi imajo končano medicinsko fakulteto in prav gotovo, da tudi kdo kaj eksperimentira in poskuša združevati še kakšna druga znanja. Gre za ljudi, ki imajo mogoče občutek, da tradicionalna medicina ne more odgovoriti na vsa vprašanja. Mislim, da je najbrž izkušnja taka in se je ni za braniti. Tukaj ne govorimo o šarlatanih, mazačih, seveda tistih 1.400 različnih metodah, ki gredo mimo uradne medicine in se pojavlja na internetu. Jaz imam tudi do tega medija precej kritičen odnos. Ampak govorimo o tistih, ki so končali medicinsko fakulteto in seveda iščejo še kakšno drugo možnost. To, da je ta zadeva urejena v drugem zakonu je seveda larifari. Nič ni urejeno v drugem zakonu. Bilo bi pa dobro, da bi bilo v zakonu o zdravilstvu kaj povedano. Ampak tam ni dovolj, zadeve niso jasne in ostaja tako, kot je. Zato še vedno vztrajam pri obrazložitvi, ki sem jo povedal. Mislim, da ne bi nikomur škodilo, če svoje oči odpre še malo drugače. Je pa seveda vztrajanje znotraj, tako imenovane tradicionalne medicine, ravno lahko tako zgolj pridobitniško. Tako kot tisto, kar očitate tako imenovanim šarlatanom in pa alternativcem. Tudi tam imamo vse sorte, tako kot imamo v tej medicini vse sorte, samo da za to medicino stojijo še močni lobiji, ki prav gotovo niso čisto nič altruistični in humani, ampak so predvsem usmerjeni v dobiček. Tako, da lahko to porežemo in se začnemo pogovarjati o vsebini, se pravi o tistem, kar je humano, kar je namenjeno ljudem. Hvala lepa.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa. K razpravi sem se prijavil tudi sam. Moram reči, da me resnično preseneča dvoličnost opozicijskih poslancev, še posebej poslanske kolegice Zalokarjeve. Kajti, ko se govori o koncesionarjih, ki so del javne mreže, ki delajo v korist, v dobro javnega zdravstva ste veliki nasprotniki, kljub temu, da ste bila županja, ki je podelila, če ne največ, pa med največ koncesij v Sloveniji, sedaj pa ste največji nasprotnik temu in s številnimi demagoškimi izjavami oziroma zavajanji skušate to zadevo praktično blatiti.
 
Tukaj sedaj, ko pa se zdravnikom s tem onemogoča, da bo v popoldanskem času proti plačilu, proti zavajanju lahkovernih bolnikov, ki so dejansko v tistem svojem obupu pripravljeni dati zadnji evro, bi pa omogočali neupravičen in tudi nekontroliran način služenja. Tako, da sam sem trdno prepričan, da je takšna rešitev, kot je sedaj - korektna, poštena, predvsem pa v korist vseh pacientov v Sloveniji, zato tudi sam tega amandmaja ne podpiram. Hvala lepa.
 
Naslednji pa se je prijavil gospod Jazbec. Izvolite.
 
Franc Jazbec: Hvala lepa. Poglejte. Če pogledamo posamezne člene Zakona o zdravilstvu in Zakona o zdravniški službi, so med seboj usklajeni. Predlagani amandmaji bi to razmerje dobesedno porušili. Zato je nesprejemljivo, da takšne amandmaje sprejmemo, ker zakon potem ne bo v skladju z nekaterimi členi Zakona o zdravilstvu. Pretežno pa ugotovitve, kdo je s kom povezan, konservativni del stroke in podobne stvari, pa tudi to, ko se omeni, da človek ni samo meso, jaz mislim, da je nekje še malo duše zraven, ali pri nekaterih hudobije.
 
Podpredsednik Ivan Grill: Hvala lepa.


Ker ni več prijavljenih k razpravi, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o teh dveh amandmajih, ki sta enaka. S tem, da želim opozoriti, v primeru, da ta dva amandmaja oziroma ta amandma ni sprejet, je potem tudi brezpredmetno vložen amandma k 17. členu.

Prehajamo na glasovanje o tem amandmaju in sicer je amandma k 16. členu, kjer se predlaga, da se člen črta.
Kdo je za tak amandma? (4 člani.) Kdo je proti? (7 članov.)
Amandma ni sprejet.
  
Vir:
Državni zbor Republike Slovenije, 15. maj 2008, Magnetogram 17. nujne seje Odbora DZ RS za zdravstvo 

Poročilo k predlogu zakona zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih