ALTERNATIVNA MEDICINA PO NOVEM - RAZOČARANI BOLNIKI!
10.06.2007 00:00
Novinarka Eva Senčar v današnjem Nedelu ugotavlja, da je nedavna razprava v državnem zboru o predlogu zakona o zdravilstvu razkrila predvsem omalovaževalni odnos uradnega zdravstva do zdravilstva in nepoznavanje temeljnih načel komplementarnega in alternativnega zdravljenja.
Predsednik Slovenskega homeopatskega društva Živan Krevel, dr. med. je novinarki Evi Senčar o predlogu zakona o zdravilstvu dejal: »Ministrstvo za zdravje (MZ) kot predlagatelj zakona je zamudilo enkratno priložnost, da bi po vzoru na druge evropske države uredilo področje zdravilstva preprosto in učinkovito. Zakon je na žalost slab in bo naredil več škode kot koristi.
Naloga ministrstva je skrbeti za zdravje državljanov in zastopati njihove interese, zakon pa ne deluje tako. Vsebuje določila, ki jih članice EU ne poznajo: zdravilske licence in zbornico. Slednja bo gotovo vir sporov, saj na eni strani zdravilce povezuje in varuje njihove interese, na drugi strani pa jih nadzoruje, odloča o licencah, jih izobražuje oziroma prodaja svoje storitve, obravnava pritožbe uporabnikov. O bolnikih in zdravljenju ni niti besedice. Glede na heterogenost področja je uvajanje zbornice, ki ne bo mogla (za)živeti, popoln nesmisel. Nemški zakon, na primer, vsebuje odlično rešitev: ministrstvo za zdravje vodi register zdravilcev, kar nadomešča licence.
Naše ministrstvo bi lahko določilo zahteve glede najnujnejšega znanja medicinskih ved ter uvedlo državni izpit. Tako bi bila zagotovljena varnost za uporabnika. Te pa, po mnenju našega društva, po pravkar predstavljenem predlogu zakona ne bo. Varnost uporabnikov je ena od osnovnih nalog ministrstva, ne pa uresničevanje ozkih interesov nazadnjaških posameznikov zdravništva, ki so v resnici pisali zakon.
Z vidika zdravja naših državljanov je nedopustna predvidena popolna ločitev zdravilstva od zdravstvene dejavnosti, saj bo zdravnikom zdravilska dejavnost prepovedana.
Bolniki, ki z zdravstvenim zavarovanjem plačujejo zdravstvene storitve, so razočarani nad popolno ločitvijo uradne in komplementarne in alternativne medicine (KAM). Želijo si, da bi njihov osebni zdravnik sodeloval z izbranim izvajalcem KAM.
Četrti člen zakona niti ne določa, katere so metode KAM! Sprašujem se, kako se bodo odzvali izvajalci zdraviliškega turizma, ko se bodo njihove storitve nenadoma znašle pod okriljem tega zakona in bodo zanje uvedli neznanske birokratske postopke. Vse našteto pa niso edini nesmisli tega zakona.«
Predsednica iniciativnega odbora za odprt dialog zdravnikov o integrativni medicini (INTA) asist. Urška Lunder, dr. med. je poudarila: »V našem neformalnem združenju si prizadevamo za večje povezovanje znanja in sodelovanje med medicino in komplementarnimi metodami zdravljenja. S tem želimo bolnikom omogočiti čim večjo varnost in seznanjenost. Pripombe poslancev v razpravi lahko enačim s tistimi, ki smo jih v odboru INTA predlagali že med nastajanjem zakona, a so nas zavrnili.
Iz zdajšnjega predloga je izginil osnovni namen zakona, predvsem varnost bolnika; zakon bi moral bolniku omogočiti, da se sam odloči, ali bo združeval oba načina zdravljenja, kot je to urejeno v večini evropskih držav z integrativno medicino.
Predlog novega slovenskega zakona pa strogo ločuje medicino in komplementarne metode zdravljenja in predvideva celo visoke kazni. Tega ni v nobeni evropski državi. Namesto da bi združeval, razdružuje, zato je predlog v nasprotju z resolucijo Sveta Evrope, priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in drugimi mednarodnimi dokumenti, katerih sopodpisnica je Slovenija.
Tudi namesto poimenovanja 'alternativne in komplementarne metode zdravljenja', ki ga jasno in nezmotljivo uporabljajo v zdravstvu po vsem svetu, so uporabili slabšalni izraz 'zdravilstvo'. Alternativne in komplementarne metode zdravljenja so popolnoma izrinjene iz zdravstva tudi s predvideno ustanovitvijo zdravilske zbornice.
Zdravje tako postaja gospodarska, tržna vrednota, kjer ni več prostora za etična vodila dostopnosti in enakosti. To bo zagotovo najbolj konservativen zakon o zdravilstvu v Evropi in ne bo izražal tega, kakšno in koliko pomoči potrebujejo naši bolniki. Omogočil bo veliko nezakonitega ravnanja, bolnikom pa ne bo zagotovil varnosti.«
Vir:
Nedelo, 10. junij 2007, Eva Senčar: Alternativna medicina po novem.
Naloga ministrstva je skrbeti za zdravje državljanov in zastopati njihove interese, zakon pa ne deluje tako. Vsebuje določila, ki jih članice EU ne poznajo: zdravilske licence in zbornico. Slednja bo gotovo vir sporov, saj na eni strani zdravilce povezuje in varuje njihove interese, na drugi strani pa jih nadzoruje, odloča o licencah, jih izobražuje oziroma prodaja svoje storitve, obravnava pritožbe uporabnikov. O bolnikih in zdravljenju ni niti besedice. Glede na heterogenost področja je uvajanje zbornice, ki ne bo mogla (za)živeti, popoln nesmisel. Nemški zakon, na primer, vsebuje odlično rešitev: ministrstvo za zdravje vodi register zdravilcev, kar nadomešča licence.
Naše ministrstvo bi lahko določilo zahteve glede najnujnejšega znanja medicinskih ved ter uvedlo državni izpit. Tako bi bila zagotovljena varnost za uporabnika. Te pa, po mnenju našega društva, po pravkar predstavljenem predlogu zakona ne bo. Varnost uporabnikov je ena od osnovnih nalog ministrstva, ne pa uresničevanje ozkih interesov nazadnjaških posameznikov zdravništva, ki so v resnici pisali zakon.
Z vidika zdravja naših državljanov je nedopustna predvidena popolna ločitev zdravilstva od zdravstvene dejavnosti, saj bo zdravnikom zdravilska dejavnost prepovedana.
Bolniki, ki z zdravstvenim zavarovanjem plačujejo zdravstvene storitve, so razočarani nad popolno ločitvijo uradne in komplementarne in alternativne medicine (KAM). Želijo si, da bi njihov osebni zdravnik sodeloval z izbranim izvajalcem KAM.
Četrti člen zakona niti ne določa, katere so metode KAM! Sprašujem se, kako se bodo odzvali izvajalci zdraviliškega turizma, ko se bodo njihove storitve nenadoma znašle pod okriljem tega zakona in bodo zanje uvedli neznanske birokratske postopke. Vse našteto pa niso edini nesmisli tega zakona.«
Predsednica iniciativnega odbora za odprt dialog zdravnikov o integrativni medicini (INTA) asist. Urška Lunder, dr. med. je poudarila: »V našem neformalnem združenju si prizadevamo za večje povezovanje znanja in sodelovanje med medicino in komplementarnimi metodami zdravljenja. S tem želimo bolnikom omogočiti čim večjo varnost in seznanjenost. Pripombe poslancev v razpravi lahko enačim s tistimi, ki smo jih v odboru INTA predlagali že med nastajanjem zakona, a so nas zavrnili.
Iz zdajšnjega predloga je izginil osnovni namen zakona, predvsem varnost bolnika; zakon bi moral bolniku omogočiti, da se sam odloči, ali bo združeval oba načina zdravljenja, kot je to urejeno v večini evropskih držav z integrativno medicino.
Predlog novega slovenskega zakona pa strogo ločuje medicino in komplementarne metode zdravljenja in predvideva celo visoke kazni. Tega ni v nobeni evropski državi. Namesto da bi združeval, razdružuje, zato je predlog v nasprotju z resolucijo Sveta Evrope, priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in drugimi mednarodnimi dokumenti, katerih sopodpisnica je Slovenija.
Tudi namesto poimenovanja 'alternativne in komplementarne metode zdravljenja', ki ga jasno in nezmotljivo uporabljajo v zdravstvu po vsem svetu, so uporabili slabšalni izraz 'zdravilstvo'. Alternativne in komplementarne metode zdravljenja so popolnoma izrinjene iz zdravstva tudi s predvideno ustanovitvijo zdravilske zbornice.
Zdravje tako postaja gospodarska, tržna vrednota, kjer ni več prostora za etična vodila dostopnosti in enakosti. To bo zagotovo najbolj konservativen zakon o zdravilstvu v Evropi in ne bo izražal tega, kakšno in koliko pomoči potrebujejo naši bolniki. Omogočil bo veliko nezakonitega ravnanja, bolnikom pa ne bo zagotovil varnosti.«
Vir:
Nedelo, 10. junij 2007, Eva Senčar: Alternativna medicina po novem.