REFORMA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA – UREDITEV KOMPLEMENTARNEGA ZDRAVLJENJA
16.06.2014 00:00
V prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je danes, 16. junija 2014, potekal strokovni posvet z naslovom "Strokovna izhodišča za reformo zdravstvenega sistema". Med sprejetimi priporočili za zdravstveno reformo so navedli tudi ureditev komplementarnega zdravljenja.
Organizatorji strokovnega posveta so bili Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Posvet je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Posveta se je udeležilo 177 udeležencev, v predstavitvah in diskusijah pa je skupno sodelovalo 62 udeležencev.
Ministrstvo za zdravje je v izjavi za javnost napisalo, da bodo »strokovne institucije, ki so posvet organizirale, skupaj s predstavniki nevladnih organizacij opredelile podrobnejše konkretne podlage za uresničitev opisanih izhodišč. Ugotovitve, priporočila in zaključki posveta bodo predstavljali tudi eno izmed pomembnejših podlag za oblikovanje novega nacionalnega plana zdravstvenega varstva do leta 2020.«
Primarij Mojca Senčar, dr. med., predsednica Europa Donne in podpredsednica Mreže NVO 25 x 25 je v prvem tematskem sklopu Državljan v središču zdravstvenega sistema predstavila pričakovanja uporabnikov zdravstvenega sistema.
V svoji predstavitvi je med drugim poudarila:
»Pričakujemo, da bodo uredili področje komplementarnega zdravljenja. Podatki iz tujine (svojih nimamo) kažejo, da se 60 – 80 % kroničnih bolnikov zateka h komplementarnim metodam. Ker področje ni urejeno, padajo številni bolniki za veliko denarja v neprave roke. Od politike pa pričakujemo, da bo za zdravstvene strokovnjake ustvarila pogoje, da bodo lahko v miru, po svojem znanju in svoji vesti opravljali svoje poslanstvo in bodo za to primerno nagrajeni.«
Na koncu je poudarila, da je »čas, da zares postane državljan v središču zdravstvenega sistema, česar bi se morali zavedati vsi njegovi snovalci in kar je naslov prvega sklopa predavanj današnjega strokovnega posveta.
Organizatorji strokovnega posveta so povzeli najbolj značilne ugotovitve in priporočila po tematskih sklopih, po katerih so predstavitve in razprave potekale. V zaključkih so podali izhodišča o tem, kaj bi bilo treba z reformo zdravstvenega sistema doseči (cilji) in katere spremembe so za to potrebne (ukrepi).
Izbor nekaterih ugotovitev in priporočil iz sklopa Državljan v središču zdravstvenega sistema:
• Za večino ljudi v Sloveniji je zdravje največja dobrina. Zdravstvena politika mora skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki in civilno družbo zagotoviti pogoje za krepitev zdravja oz. za celovito informiranje ljudi o pomenu zdravega načina življenja in načinu ohranjanja zdravja, za širjenje znanj o zdravju škodljivi hrani in pijači, za bolj čisto življenjsko okolje in za ustvarjanje delavcem čim bolj prijaznega delovnega okolja, kar vse pomembno vpliva na zdravje prebivalstva.
• Bolniki od politikov in zdravstvenih strokovnjakov pričakujejo, da bodo vzpostavili pogoje za delovanje takšnega javnega zdravstvenega sistema, ki bo upošteval vse izsledke in možnosti današnje medicine, hkrati pa omogočal vsem ljudem enake možnosti dostopa do zdravstvene oskrbe.
• Bolniki pričakujejo, da bo v državi urejeno področje komplementarnega zdravljenja. Podatki iz tujine kažejo, da se 60 – 80 % kroničnih bolnikov zateka h komplementarnim metodam.
• Spremembe zdravstvenega sistema so potrebne tudi zaradi sodobnih kulturnih trendov in vzorcev ravnanj posameznikov pri skrbi za zdravje, ki izpostavljajo pomen osebne izbire in informiranosti uporabnikov zdravstvenega sistema ter pomen osebne odgovornosti za zdravje
• Pri spremembah zdravstvenega sistema je nujno izhajati iz potreb državljanov. Potrpežljivo je potrebno graditi konsenz vseh deležnikov sistema glede osnovnih ciljev in ukrepov za modernizacijo sistema, predvsem pa pri oblikovanju odločitev zagotoviti tudi sodelovanje uporabnikov sistema.
• Zdravstvenega sistema v Sloveniji z reformo ne postavljamo na novo (ne začenjamo iz nič). V praksi že danes veliko stvari dobro delamo sami, v določenih primerih pa se je moč zgledovati tudi po drugih državah EU. Te dobre prakse je pri načrtovanju sprememb potrebno upoštevati.
Vir:
ZZZS, 16. junij 2014: Strokovni posvet "Strokovna izhodišča za reformo zdravstvenega sistema" pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja
ZZZS, 3. julij 2014: Tiskovna konferenca o strokovnih izhodiščih za reformo zdravstvenega sistema - zaključki
Ministrstvo za zdravje, 3. julij 2014: Za zdravstveno reformo nujen konsenz, v ospredju mora biti bolnik
Ministrstvo za zdravje je v izjavi za javnost napisalo, da bodo »strokovne institucije, ki so posvet organizirale, skupaj s predstavniki nevladnih organizacij opredelile podrobnejše konkretne podlage za uresničitev opisanih izhodišč. Ugotovitve, priporočila in zaključki posveta bodo predstavljali tudi eno izmed pomembnejših podlag za oblikovanje novega nacionalnega plana zdravstvenega varstva do leta 2020.«
Primarij Mojca Senčar, dr. med., predsednica Europa Donne in podpredsednica Mreže NVO 25 x 25 je v prvem tematskem sklopu Državljan v središču zdravstvenega sistema predstavila pričakovanja uporabnikov zdravstvenega sistema.
V svoji predstavitvi je med drugim poudarila:
»Pričakujemo, da bodo uredili področje komplementarnega zdravljenja. Podatki iz tujine (svojih nimamo) kažejo, da se 60 – 80 % kroničnih bolnikov zateka h komplementarnim metodam. Ker področje ni urejeno, padajo številni bolniki za veliko denarja v neprave roke. Od politike pa pričakujemo, da bo za zdravstvene strokovnjake ustvarila pogoje, da bodo lahko v miru, po svojem znanju in svoji vesti opravljali svoje poslanstvo in bodo za to primerno nagrajeni.«
Na koncu je poudarila, da je »čas, da zares postane državljan v središču zdravstvenega sistema, česar bi se morali zavedati vsi njegovi snovalci in kar je naslov prvega sklopa predavanj današnjega strokovnega posveta.
Organizatorji strokovnega posveta so povzeli najbolj značilne ugotovitve in priporočila po tematskih sklopih, po katerih so predstavitve in razprave potekale. V zaključkih so podali izhodišča o tem, kaj bi bilo treba z reformo zdravstvenega sistema doseči (cilji) in katere spremembe so za to potrebne (ukrepi).
Izbor nekaterih ugotovitev in priporočil iz sklopa Državljan v središču zdravstvenega sistema:
• Za večino ljudi v Sloveniji je zdravje največja dobrina. Zdravstvena politika mora skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki in civilno družbo zagotoviti pogoje za krepitev zdravja oz. za celovito informiranje ljudi o pomenu zdravega načina življenja in načinu ohranjanja zdravja, za širjenje znanj o zdravju škodljivi hrani in pijači, za bolj čisto življenjsko okolje in za ustvarjanje delavcem čim bolj prijaznega delovnega okolja, kar vse pomembno vpliva na zdravje prebivalstva.
• Bolniki od politikov in zdravstvenih strokovnjakov pričakujejo, da bodo vzpostavili pogoje za delovanje takšnega javnega zdravstvenega sistema, ki bo upošteval vse izsledke in možnosti današnje medicine, hkrati pa omogočal vsem ljudem enake možnosti dostopa do zdravstvene oskrbe.
• Bolniki pričakujejo, da bo v državi urejeno področje komplementarnega zdravljenja. Podatki iz tujine kažejo, da se 60 – 80 % kroničnih bolnikov zateka h komplementarnim metodam.
• Spremembe zdravstvenega sistema so potrebne tudi zaradi sodobnih kulturnih trendov in vzorcev ravnanj posameznikov pri skrbi za zdravje, ki izpostavljajo pomen osebne izbire in informiranosti uporabnikov zdravstvenega sistema ter pomen osebne odgovornosti za zdravje
• Pri spremembah zdravstvenega sistema je nujno izhajati iz potreb državljanov. Potrpežljivo je potrebno graditi konsenz vseh deležnikov sistema glede osnovnih ciljev in ukrepov za modernizacijo sistema, predvsem pa pri oblikovanju odločitev zagotoviti tudi sodelovanje uporabnikov sistema.
• Zdravstvenega sistema v Sloveniji z reformo ne postavljamo na novo (ne začenjamo iz nič). V praksi že danes veliko stvari dobro delamo sami, v določenih primerih pa se je moč zgledovati tudi po drugih državah EU. Te dobre prakse je pri načrtovanju sprememb potrebno upoštevati.
Vir:
ZZZS, 16. junij 2014: Strokovni posvet "Strokovna izhodišča za reformo zdravstvenega sistema" pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja
ZZZS, 3. julij 2014: Tiskovna konferenca o strokovnih izhodiščih za reformo zdravstvenega sistema - zaključki
Ministrstvo za zdravje, 3. julij 2014: Za zdravstveno reformo nujen konsenz, v ospredju mora biti bolnik