ALI JE ETIČNO ZDRAVITI S HOMEOPATIJO?

30.10.2014 00:00
Dr. Joachim Gross, dr. med. v novembrski številki revije Isis ugotavlja, da je homeopatija trd oreh za vsakega s strastjo do znanosti. Razprave so običajno zelo čustveno razgrete in nabite. V prispevku pojasni svoj pogled na homeopatijo.
»Ko sem se pred šestimi leti preselil iz Nemčije v Slovenijo, nisem bil izpostavljen samo novemu okolju (ki ga imam zelo rad!), ampak tudi kolegom, ki so postavljali številna kritična vprašanja (kar imam tudi zelo rad!). Vprašanja so bila, in še vedno so, glede homeopatije. Predmet razprave pa je, ali je moralno sprejemljivo, da akademski zdravnik uporablja homeopatijo. Kot mladi zdravnik, zaprisežen znanosti in doktorand, sem pred 25 leti zelo odločno nasprotoval homeopatiji. Čeprav so na medicinski fakulteti v Würzburgu (Nemčija) ponudili predavanja tudi o homeopatiji, se jih nisem nikoli udeležil, saj sem o njej "vedel vse, kar je treba vedeti" – predvsem pa to, da so homeopatska zdravila razredčena do takšne stopnje, da so kot kapljica v ocean. Moje mnenje takrat 30-letnega znanstvenika je bilo trdno in jasno: nič ni v tem, ni več kot samo učinek placeba in s "takšno neznanstveno metodo ne bom zavajal svojih pacientov". Danes se pogosto srečujem s podobnimi argumenti tudi v Sloveniji, še posebej med kolegi zdravniki. Mogoče bo pomagalo, če pojasnim svoj zdajšnji pogled, svojo filozofijo.
 
“Kdor uspešno zdravi, ima prav”
 
Prof. dr. Wilms, naša siva eminenca interne medicine, ki je odstopil svojo predavalnico za predavanja o homeopatiji, je bil zaprisežen znanstvenik in zelo znan poznavalec onkologije. Nikakor nisem mogel doumeti in razumeti njegove tolerance. Nekoč sem ga vprašal, zakaj ne nasprotuje “naravnim zdravilcem”. Odgovoril mi je: “Wer heilt, hat recht! – Kdor uspešno zdravi, ima prav”. To mi je dalo misliti. Drevo sodimo po njegovem sadežu. Toda, po katerem? Nisem mogel doumeti, kako lahko resne osebe z doktorskimi naslovi sploh študirajo metode tradicionalne medicine, saj njihovo učinkovitost le težko znanstveno dokažemo z dvojno slepimi študijami. Danes se strinjam s Cochrane fundacijo, ki pravi, da s strani znanosti ni dovolj znanja (vedenja), da bi lahko rekli, da homeopatija deluje in tudi ne dovolj znanja (vedenja), da bi lahko rekli, da homeopatija ne deluje, in zato Cochrane fundacija zahteva več raziskav. Znanost mora biti radovedna, brez predsodkov! Zdravniki, ki uporabljajo homeopatijo, delujejo v polju nedoločnosti. Vprašal sem se, ali je to etično? Dejansko veliko posegov, ki jih izvedemo kot zdravniki, nima trdne znanstvene podlage. Naše smernice samo delno pokrijejo naše paciente, v nekaterih primerih pa moramo prevzeti vse breme polne odgovornosti za svoje odločitve.
 
“Nil nocere”
 
Kot klasični zdravniki ali kot zdravniki homeopati lahko prevzamemo odgovornost, če upoštevamo temeljno načelo “nil nocere”. Homeopatska zdravila nimajo neposrednih kemičnih učinkov, njihovo delovanje je bolj subtilno, neželeni učinki so redki. Kot vsak zdravnik mora tudi zdravnik homeopat predlagati najboljše možno ali najbolj ustrezno in učinkovito zdravljenje. Odvisno od vsakega posameznega pacienta je lahko to zdravljenje po metodi šolske ali homeopatske medicine. Pogosto je lahko kombinacija obeh, vendar lahko samo zdravnik, ki je usposobljen za oba načina zdravljenja, vodi, spremlja oziroma nadzira potek zdravljenja. Vse dokler sledimo temu temeljnemu načelu, je homeopatija etično korektna.
 
Učinek placeba
 
V Sloveniji zelo pogosto slišim mnenja, da homeopatija ni nič ve kot učinek placeba. Če se ozrem na leta svoje homeopatske prakse, lahko rečem, da ima homeopatija zelo dober učinek placeba, vendar je tudi več kot to – toda pustimo to za zdaj ob strani in se vprašajmo, ali je izraba učinka placeba etična. Ali zavajamo svoje paciente, če pri zdravljenju izrabljamo učinek placeba? Še enkrat, to je vprašanje etike, na katerega moramo jasno odgovoriti kot zdravniki, tako v šolski medicini kot v homeopatiji. Še enkrat, etično načelo “nil nocere” nam pomaga pri tej odločitvi, znanost pa ne. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovno zdravniško združenje (WMA) obžalujeta, da zdravniki zelo redko uporabljajo učinke placeba, ter menita, da bi ga morali uporabljati pogosteje. Medicina je znanost, vendar ni samo to. Biti zdravnik pomeni biti človek - človek, ki je v interakciji z drugimi ljudmi. Homeopatske anamneze so pogosto daljše od ene ure, to je priložnost za intenzivno interakcijo in komunikacijo. Kot vsi zdravniki tudi mi vplivamo na svoje paciente, onstran tablet in operacij, kot ljudje, z našim odnosom, z našimi vrednotami. Naš odnos do pacienta hote ali nehote vpliva na izid zdravljenja. Če to počnemo na odgovoren način, to ni le etično korektno, ampak je lahko tudi sestavni del učinkovitega zdravljenja. S stališča etike bi bilo vprašljivo, če ne bi izkoristili te priložnosti v dobro naših pacientov. Seveda pa je homeopatija več kot le učinek placeba, deluje pri živalih, deluje pri dojenčkih, deluje celo pri nezavestnih pacientih na intenzivnem oddelku.
 
Mehanizmi delovanja niso znani
 
Eden izmed najtrših orehov, s katerim sem se soočil, je bilo pomanjkanje dokazov, kako homeopatija sploh deluje. Kakšno stališče naj zavzamem kot zdravnik, če pa je toliko nedoločnosti? Vsakomur je jasno, da tu ni kemične interakcije. Ne želim umovati in špekulirati, ali naj bi to bil “spomin vode” (dejstvo je, da so homeopatske granule suhe) ali del kvantnofizične interakcije. Preprosto ne vem. Nihče ne ve. Pravzaprav, ko postajam starejši, se vse bolj in bolj zavedam, kako malo v resnici vem o svetu in nekako to tudi sprejemam. Ali je etično za zdravnika, da uporablja načine zdravljenja, katerih mehanizmi delovanja (še) niso znani? Odgovor, ki sem ga dal sam sebi, je zorel zelo dolgo in počasi, medtem ko sem začel s prvimi koraki v homeopatiji, se udeleževal seminarjev, poskusil z zdravljenjem in doživel prve uspehe: dovolil sem si, da to počnem, dokler bom ostal (samo)kritičen, dokler bodo moji pacienti imeli od tega korist in tako dolgo, dokler ne bom nikomur škodil.
 
Priložnost za paciente in zdravnike
 
Homeopatija je trd oreh za vsakega s strastjo do znanosti. Razprave so običajno zelo čustveno razgrete in nabite. Vse, kar lahko naredim, je, da predstavim svoj način, kako sem se s tem soočil in pomiril. Odgovor je prišel počasi, potem ko sem se zavedel, kako sem bil poln predsodkov (kot 30-letnik sem bil prepričan, da “vem vse, kar je treba vedeti o homeopatiji”), in potem ko sem začel radovedno in odprto spoznavati novo področje. Ljudje so biomehanični stroji, ki potrebujejo biomehanično zdravljenje in “strojni model” šolske medicine je zelo uspešen. S tem ni nič narobe. Toda ljudje smo več kot to, onstran molekul, in to moramo zdravniki še odkriti. Gre za kulturo, gre za vrednote, gre za ljubezen. Homeopatija lahko odpre vrata v to dimenzijo. Obogatila je mojo zdravniško prakso, moje paciente pa osrečila.«
 
Vir:
ISIS, november 2014, Joachim Gross: Ali je etično zdraviti s homeopatijo?