ŠE DOLGA POT HOMEOPATIJE DO ZAVAROVALNIC

21.12.2014 00:00
Novinarka Eva Senčar se je o odločitvi zdravniške zbornice, da se slovenskim zdravnikom ne bo več grozilo z odvzemom licence, če se bodo želeli ob uradnem zdravljenju ukvarjati še s homeopatijo, pogovarjala z nekdanjim predsednikom Slovenskega homeopatskega društva Živanom Krevlom, dr. med.
Novinarka Eva Senčar se je za današnjo izdajo časopisa Nedelo pogovarjala z nekdanjim predsednikom Slovenskega homeopatskega društva Živanom Krevlom, dr. med., ki je poudaril, da zdaj je bilo narejeno le to, da homeopatija za zdravnike ni več kriminalizirana, je pa pred Slovenijo še dolga pot, če namerava slediti zgledu nekaterih evropskih držav, ki so homeopatske storitve uveljavile v javnem zdravstvu in jih torej pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje.
 
»Ukvarjanje s homeopatijo ne more biti razlog za odvzem licence, so v minulem tednu sklenili na skupščini zdravniške zbornice. To sicer še ne pomeni, da bo od zdaj zdravnik, ki je tudi homeopat, med opravljanjem uradne zdravstvene službe pacientu lahko predpisal homeopatsko zdravilo, gre pa za slovensko homeopatijo nedvomno prelomni dogodek. O dilemah homeopatskega zdravljenja smo se pogovarjali s homeopatom Živanom Krevlom, dr. med.
 
Pred leti sprejeti zakon o zdravilstvu je določil, da homeopatijo lahko opravljajo samo zdravniki, paradoksalno pa so ti ob tem tvegali izgubo licence. Danes se domnevno več kot sto slovenskih zdravnikov, ki so v uradni zdravstveni službi, prikrito ukvarja še s homeopatijo, le desetina njih pa so homeopati tudi profesionalno. V 25 državah Evropske unije to delo legalno opravlja več deset tisoč zdravnikov.
 
Živan Krevel, homeopat in zdravnik brez licence, nekdanji predsednik Slovenskega homeopatskega društva, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani biolog in zdravnik, s homeopatijo pa se je spoznal pred več kot dvajsetimi leti, med študijem medicine. Preden ga je kot zdravnika prepričala, kajti kot pravi, človeka obravnava kot celovito biološko bitje, se je na Kitajskem izobraževal iz tradicionalne kitajske medicine, kar je bil zanj začetek spoznavanja učinkovitosti komplementarne medicine. Homeopatijo je študiral po triletnem programu Evropskega odbora za homeopatijo, ki omogoča zdravnikom to dejavnost opravljati po vsej Evropi, zanjo se je, pojasni, odločil, »da bi sledil svojemu načelu zdraviti naravno, neškodljivo in čim bolj učinkovito. Homeopatija pa je zakladnica moči, učinkovitosti in neškodljivosti.«
 
Na splošno velja, da se za zdravljenje s homeopatijo odločijo tisti bolniki, ki menijo, da za telesno boleznijo tiči duševni oziroma psihični vzrok ali težave na čustvenem področju. Homeopatiji pripada oznaka metafizična veda. In tudi način, kako deluje, je za marsikoga mističen.
 
Uradna medicina jo ima zaradi nepoznavanja res za metafizično vedo, v prvi vrsti pa je to empirična veda, saj temelji na izkušnjah. Zdravniki homeopati so že v začetku 19. stoletja izumili klinični preizkus, še preden so to začeli delati kolegi v šolski medicini. Zato je homeopatija daleč od mističnosti, saj sloni na trdnih temeljih. Sposobnost zdraviti rastline, živali in dojenčke tudi negira tezo metafizičnosti. Gre za informacijsko fenomenološko zdravljenje, mehanizmi delovanja pa na žalost za trenutno znanost še niso razumljivi.
 
Homeopati postrežete z dokazi, da homeopatska zdravila učinkujejo, številni ortodoksni znanstveniki pa menijo, da za njeno učinkovitost ni dokazov ter da temelji na placebo učinku.
 
Od vsakega znanstvenika bi pričakovali odprtost in delovanje v duhu znanosti: če pravi, da je pripravljen nekaj preizkusiti, naj moč homeopatskih zdravil preizkusi tudi na lastni koži. Kot že rečeno, homeopatija deluje tudi na rastline in živali, na dojenčke in nezavestne, torej za učinek homeopatskega zdravila vanj ni treba verjeti in je zato razlaga s placebom smešna in neresna. Sicer pa placebo uporablja tudi uradna medicina. Avstrijska zdravniška zbornica je o njem celo izdala knjigo in ga priporoča vključiti v storitve šolske medicine. Kajti če bolnik občuti učinkovitost zdravila, takoj vklopi svoje pozitivno razmišljanje in zdravilo potem morda res še bolje pomaga. Zato bi del učinka vsakega zdravila lahko pripisali tudi zaupanju vanj.
 
Homeopatija je veda o učinkovanju snovi in njene energije. Kako o tem razmišlja biolog v vas?
 
Biologija da celovit pogled na delovanje naravnih sistemov in homeopatija se dobro sklada s tem sistemom, katerega del je človek. Homeopatsko zdravilo učinkuje celostno, kar je njegova lepota, pa tudi moč. Človek ima lahko več diagnoz, homeopati pa zdravimo le z enim homeopatskim zdravilom. Dele organizma, ki jih šolska medicina razdeli in prepusti v zdravljenje različnim specialistom, eno homeopatsko zdravilo postopoma ureja drugega za drugim, kajti vsa posamezna stanja oziroma deli organizma so med seboj neločljivo povezani. Organizem je nedeljiva celota, ne moremo ga recimo razdeliti na kožo, ki bi bila ločena od prebavil - delovanje kože je odvisno od delovanja prebavil in obratno ...
 
Bili ste poleg, ko se je sprejemal zakon o zdravilstvu, opozarjali ste, da kot tak ne bo učinkovit, kar se je potrdilo. Bil je tudi čas obtožbe zdravnice, ki je zdravila homeopatsko; oddati ste morali svojo licenco. Mnogo razočaranj torej, je nedavna odločitev zdravniške zbornice za vas zmagoslavje?
 
Spoznal sem, da se predpisi in zakoni sprejemajo nedemokratično - v navidezno demokratičnem sistemu. Ta boj za uveljavitev homeopatije v Sloveniji je bil v nekem trenutku tudi moje osebno razočaranje, a je bil zelo poučen. Vesel sem, da se je po dobrih dvajsetih letih, odkar se je naše društvo ustanovilo, homeopatija za slovenske zdravnike dekriminalizirala. Res pa je to šele prvi korak k morda dolgoročno malo večjemu prodoru homeopatije v zdravstveni sistem. Za kaj več je pred nami še dolga pot, naš cilj je uveljaviti homeopatske storitve v javnem zdravstvu, brez dodatnih plačil. To je želja davkoplačevalcev, naših strank.
 
Slišati je očitke, da so storitve pri nekaterih homeopatih predrage. In da nekateri delo opravljajo s srcem, drugi pa so predvsem zaslužkarji.
 
Bolnik plača storitev, cene so pri vsakem posamezniku nekoliko drugačne, cene zdravil so zanemarljive. Zdravljenje kroničnega bolnika v prvem letu stane nekoliko več, a še vedno znese manj, kot bi stala ena kava na dan, pozneje pa se prepolovi. K meni zahajajo mnogi, ki imajo najnižje dohodke, a so ocenili, da se jim obisk izplača. Stroški zdravljenja v primerjavi z uradno medicino govorijo v prid homeopatiji, za malo denarja dobimo veliko rezultatov. Glede na slabo finančno stanje javnega zdravstva bi bilo pošteno do davkoplačevalcev, da se homeopatiji dodeli večji prostor v zdravstvu.

Pravite, da so homeopatska zdravila poceni.
 
Prodaja zdravil je izrazito neprofitna dejavnost. Redka podjetja se zato spuščajo v registracijo homeopatskih zdravil, večjih finančnih interesov tu ne more biti. Ker je registracija strošek, mora podjetje, ki se s tem ukvarja, pretehtati smiselnost registriranja posameznega zdravila; odločilo se bo za tiste, ki se najpogosteje uporabljajo, teh pa je le nekaj deset. Homeopatija danes pozna okoli 3000 zdravil, velika večina pa jih v praksi sploh ni nikoli uporabljenih, morajo pa biti v rezervi, za primer kakšne eksotične bolezni ali stanja.
 
Ali bo, ko bodo spremembe predpisov tudi v resnici sprejete, v splošni ali specialistični ambulanti zdravnik lahko bolniku predlagal tudi homeopatsko zdravljenje?
 
V uradnem javnem zdravstvu med delovanjem ordinacije ne. Lahko pa bo zunaj svojega časa dodatno zdravil homeopatsko. Nekaj je treba vedeti: slovenski zdravnik mora pri zdravljenju ravnati skladno z doktrino, tako določa sistem, in zdravljenje pri posamezni diagnozi je določeno vnaprej. To pomeni, da nima prostih rok, da bi lahko uporabil tisto, kar misli, da je za bolnika boljše. V Avstriji je to drugače urejeno, zdravnik je subjekt v procesu zdravljenja in res odloča o terapiji. V Švici so pred leti sprejeli zakon, po katerem so nekaj načinov komplementarnega zdravljenja, med njimi homeopatijo, vključili v zdravstveni sistem, ki jih tudi finančno pokriva.
 
Kako sicer primerjati učinkovitost obeh medicin?
 
Problem je, da orodja, ki se uporabljajo v uradni medicini za preverjanje učinkovitosti, niso najbolj primerna za preverjanje učinkovitosti homeopatskega zdravljenja; tako je tudi zato, ker nimamo le enega zdravila za posamezno diagnozo, temveč za posamezno diagnozo lahko predpišemo tako rekoč katerokoli homeopatsko zdravilo. Homeopat zdravljenje individualizira, ga prikroji posameznemu bolniku, preverjanje takega načina dela po modelu, ki ga uporablja uradna medicina, pa je zelo težavno. A obstaja kar nekaj zelo kakovostnih epidemioloških raziskav učinkovitosti homeopatskega zdravljenja, vendar jih uradna medicina ne upošteva. Tudi v konvencionalni medicini je veliko postopkov in zdravil nedokazanih, njihova učinkovitost je dokazana le empirično, mehanizem delovanja pa še ni znan. A na eni strani gre za zdravila, ki imajo zadaj podporo korporacij, na drugi strani pa imamo homeopatska zdravila, za katera se nihče ne zanima. Zato so ena na »dokazih temelječa«, druga pa mazaška.
 
Koliko pacientov ste imeli v svoji praksi?
 
Nekaj tisoč. Povpraševanje je deset let stabilno in po malem narašča. Najboljša priporočila so tista od ust do ust, pa tudi oglaševanje zdravniških storitev ni etično.
 
Ali kdaj odklonite pacienta in ga napotite k zdravniku uradne medicine?
 
Seveda. Zdravnik naj deluje v najboljše dobro bolnika. So žal tudi primeri, ki niso za homeopatijo. Nedavno sem odklonil bolnika z amiotrofno lateralno sklerozo, ker homeopatija pri zdravljenju te resne bolezni ni učinkovita, a kot vemo, zanjo na žalost tudi uradna medicina nima rešitve.
 
Nameravate spet pridobiti licenco?
 
Sem popolnoma v homeopatskih vodah. Ne vidim posebne potrebe po tem.«
 
 
Miroslava Abazovič, predsednica farmacevtov sekcije javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu: »Po spremembi zakonov, ki se zdaj obetajo, pa bo magister farmacije izdajal homeopatska zdravila tudi za zdravljenje, predpisal jih bo zdravnik homeopat na beli samoplačniški recept.« V slovenskih lekarnah je sicer mogoče kupiti 77 homeopatskih zdravil, vsako v štirih potencah in dveh različno velikih pakiranjih. Cena se giblje od 9 do 13 evrov. Vsa so registrirana kot zdravila. V registraciji je še nekaj homeopatskih zdravil.
 
Vir:
NEDELO, 21. december 2014, Eva Senčar: Še dolga pot homeopatije do zavarovalnic