similia similibus curentur

HOMEOPATIJA - SMO EDINI V EVROPI, KI JE NE PRIZNAVAMO

22.02.2012 00:00
Novinarka Dnevnika Vlasta Tifengraber v prilogi Nika piše, da je homeopatija v državah članicah Evropske unije del uradne medicine. V vseh državah Unije, razen v Sloveniji, homeopatijo prakticirajo zdravniki. Še več, slovenskemu doktorju medicine oziroma zdravniku, ki se ukvarja s homeopatijo, lahko celo vzamejo licenco. Po drugi strani pa je vedno več zgodb ljudi, ki so se odločili za zdravljenje s homeopatijo, s srečnim koncem.

Novinarka Dnevnika Vlasta Tifengraber v prispevku Homeopatija: Smo edini v Evropi, ki je ne priznavamo ugotavlja, ker ljudje večinoma najbolj zaupajo zdravnikom ter njihovim nasvetom in metodam, je pogosto slišati, da so homeopati nič kaj več kot navadni mazači. Seveda lahko, tako kot v drugih dejavnostih, tudi tukaj najdemo veliko nestrokovnjakov, zato je nezaupanje do neke mere upravičeno. Vendar pa ima homeopatija izredno dolgo tradicijo.

 
Homeopatska zdravila lahko predpisuje le zdravnik
 

Homeopatska zdravila lahko predpiše le zdravnik. Torej se homeopatskih takšnih in drugačnih pripomočkov poslužuje tudi uradna medicina. Zakaj potem takšno sprenevedanje in zmeda na tem področju? Naša zdravniška zbornica je po besedah nekaterih homeopatov izredno konservativna, njeni vodilni pa kaj hitro lahko kakšnemu zdravniku zagrozijo z odvzemom licence, če menijo, da ta »preveč« posega po homeopatskih načinih zdravljenja.

 
V slovenski zakonodaji je očitno kar precej lukenj, bolje rečeno absurdov. Homeopatija je registrirana kot zdravniška dejavnost, homeopat pa je zdravnik. Homeopatska zdravila so zdravila, vendar jih lahko predpisuje le zdravnik (op. zdravnik v Sloveniji homeopatskih zdravil ne sme predpisati, ker ne sme zdraviti s homeopatijo. Homeopatska zdravila so edina zdravila za uporabo v humani medicini, ki jih zdravnik ne sme predpisati!). Zdravnik homeopat pa ne. Homeopatska zdravila se smejo prodajati samo v lekarnah. In še kar nekaj neusklajenosti bi se našlo. Zakon o zdravilni dejavnosti, katerega vsebina naj bi uredila neskladnosti, pa že od leta 2009 leži v enem od predalov pisalne mize na ministrstvu za zdravje.

 
Seveda si zdravniki homeopati želijo imeti enak status, kot ga imajo njihovi kolegi v Evropski uniji. Nekateri celo menijo, da je takšno neurejeno stanje nastalo zaradi nekaj posameznikov, ki menijo, da homeopatija ne sodi v uradno medicino. Delno imajo prav, pa ne zaradi homeopatije same, ampak določenih ljudi, ki se imajo za poklicane – ne glede na to, da niso zdravniki – za zdravljenje s homeopatijo.
 

Ponekod zdravljenje s homeopatijo krijejo zavarovalnice

 
Veliko več zaupanja v to »vejo« medicine imajo na primer v Nemčiji, kjer stroške zdravljenja s homeopatijo krijejo nekatere zavarovalnice. Homeopatija ima dolgo tradicijo tudi v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji. »Trenutno v Evropi kar 65 odstotkov prebivalstva posega po različnih alternativnih in komplementarnih oblikah zdravljenja, ne zato, ker bi večina zavračala uradno medicino, temveč kot preventivo ali podporo pri zdravljenju, ko je to še mogoče. Zdravljenje s homeopatijo je komplementarno – dopolnjujoče, ker ne izključuje drugih oblik zdravljenja, z namenom, da bi oseba čim hitreje in bolje okrevala. Za prehodna bolezenska stanja v blažji obliki – nahod, glavobol, prenajedanje, fizična ali psihična utrujenost, trema pred izpiti, rast zob pri otrocih, PMS, herpes, prebavne motnje, težave s kožo in podobno – je v večini držav EU možno kupiti homeopatska zdravila v lekarnah. Tudi slovenska zakonodaja predvideva takšno ureditev. Pooblaščena oseba za izdajo homeopatskih zdravil je magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in dodatnimi znanji iz homeopatije,« je povedala dr. Maruša Hribar, mag. farmacije, predsednica sekcije za homeopatijo pri Slovenskem farmacevtskem združenju.

 
Hribarjeva tudi pravi, da je prednost homeopatskih zdravil ta, da se lahko predpišejo bolj prilagojeno posamezniku (izbere se kombinacija, ki ustreza njegovi telesni, čustveni in mentalni dovzetnosti). Druga prednost je homeopatsko diagnosticiranje, ki zahteva poglobljen pogovor. »Med pogovorom se lahko razkrijejo pomembne informacije, ki lahko ključno pripomorejo k ustreznemu zdravljenju. To je dobrodošlo predvsem v začetnih fazah obolenja – s tem lahko preprečimo nastanek kroničnih obolenj. V takšnih primerih je lahko homeopatija idealna premostitev težav skupaj s primernim načinom življenja. Situacije, ko ne uporabljamo izključno homeopatskih zdravil, so: hude telesne poškodbe, zastoj srca, hude bakterijske in virusne okužbe, rakasta obolenja, diabetes, shizofrenija, bipolarna motnja in druge težje duševne in fizične bolezni. Ob resnejših diagnozah pa je homeopatija primerna za zmanjševanje škodljivih stranskih učinkov močnih zdravil in za lajšanje prehoda pri zmanjševanju močnih zdravil – obvezno po navodilih zdravnika,« je še pojasnila Hribarjeva.

 
Definicija homeopatije
 
Homeopatija je sistem zdravljenja, pri katerem se uporabljajo potencirana oziroma dinamizirana zdravila. Homeopatsko zdravljenje poteka po načelu, da se podobno zdravi s podobnim (Similia similibus curentur), ki ga je pred dvestotimi leti utemeljil in v praksi potrdil nemški zdravnik Samuel Hahnemann.
 
Iz česa so pripravljena homeopatska zdravila
 
Homeopatska zdravila se pripravljajo iz različnih snovi, kot so minerali, deli rastlin, živalski in človeški produkti ter patološki materiali. Vsako zdravilo mora pred uporabo skozi proces preizkušanja, da se ugotovita obseg njegovega delovanja in njegova uporabnost. Preizkusi se opravljajo izključno na zdravih ljudeh.

 
Kdaj je mogoče homeopatsko zdravljenje
 
Homeopatija je lahko učinkovita kot samostojna metoda zdravljenja, kot dopolnilna metoda zdravljenja (kot dopolnilo konvencionalnemu načinu zdravljenja) in kot paliativna metoda zdravljenja (pri hudo bolnih pacientih, pri katerih ozdravljenja ne moremo pričakovati, lahko pa blažimo bolnikove težave). V principu ni bolezni, ki je tako ali drugače ne bi mogli zdraviti tudi s homeopatijo. Zato se zdi logično, da homeopatsko zdravljenje izvaja nekdo, ki ima tudi klasično medicinsko izobrazbo. Stališče Slovenskega homeopatskega društva je, da bi morala biti homeopatska praksa v Sloveniji v domeni zdravnika. To bi prispevalo k strokovnosti in kakovosti homeopatskega zdravljenja. S tem bi se izognili tudi škodi, ki jo nekdo lahko naredi pacientu, ker se zaradi neustrezne izobrazbe ne zaveda teže njegove bolezni in posledic morebitnega napačnega zdravljenja.
 
Za preučevanje in pospeševanje razvoja homeopatije
 
Slovensko homeopatsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1992, da preučuje in pospešuje razvoj homeopatije kot celostnega sistema zdravljenja. Društvo združuje zdravnike, zobozdravnike in farmacevte, ki jih zanima homeopatija in bi si želeli pridobiti znanje o homeopatiji in homeopatskem načinu zdravljenja. Že od ustanovitve izobražuje zdravnike, stomatologe in farmacevte na področju homeopatije (do ustanovitve Slovenskega veterinarskega homeopatskega društva leta 2007 pa je izobraževalo tudi veterinarje). V tem času je sprejelo standarde izobraževanja Evropskega odbora za homeopatijo (European Committee for Homeopathy - ECH), od decembra 2006 pa je s strani ECH akreditirano za izvajanje programov in preverjanje znanja iz homeopatije v Sloveniji. Triletno izobraževanje poteka v obliki seminarjev ob koncih tedna s teoretičnim in praktičnim delom.
 
Homeopatija na Slovenskem v 19. stoletju
 
V 19. stoletju je bila homeopatija zelo razširjena med duhovniki, živečimi tako v mestu kot na podeželju. Seveda pa so njihovemu delovanju nasprotovali državna in cerkvena oblast ter zdravniki, je na spletni strani Slovenskega homeopatskega društva zapisala Nena Židov. V Ljubljani sta imela posebne zasluge za uveljavljanje homeopatije pridigar in pevec v stolni cerkvi Blaž Potočnik ter prior usmiljenih bratov Matevž Gradišek. Blaž Potočnik je bil zelo znan homeopat, pesnik, pisatelj, časnikar in narodni buditelj, rojen leta 1799 v Stružnem pri Kranju. Kot kaplan je služboval v Šentjerneju in Ljubljani, od leta 1833 do 1872 je bil župnik v Šentvidu pri Ljubljani. Zaradi ukvarjanja s homeopatijo si ga je v svoji glosi privoščil celo pesnik France Prešeren, ki je bil njegov sodobnik: »Pred si pevec bil, zdaj si homeopat; popred si časa bil, zdaj si življenja tat.«
 
Vir:
DNEVNIK, priloga Nika, 22. februar 2012, Vlasta Tifengraber: Homeopatija - Smo edini v Evropi, ki je ne priznavamo (str. 5-7)