Novinarka revije Mag Blažka Kopač Grom je o homeopatiji spregovorila s predsednico Slovenskega homeopatskega društva Ireno Gorišek, dr. med., s predsednico Lekarniške zbornice Slovenije mag. Andrejo Čufar in s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije Gordano Kalan Živčec, dr. med.

Novinarka Blažka Kopač Grom v prispevku Alternativa v lekarni piše, »pri nas nad homeopatijo še vedno leži velika senca dvoma, toda v Evropi je že zelo razširjena in ustaljena praksa. Predavanja o njej potekajo tudi na nekaterih medicinskih fakultetah, zdravniki pa lahko glede na svoje dodatno znanje sami strokovno presodijo, katera vrsta zdravljenja bo za bolnika ustreznejša, in potem predpišejo bodisi zdravilo klasične medicine ali homeopatsko. V Sloveniji so bila slednja do letošnjega oktobra celo prepovedana.

Novi pravilnik o uporabi homeopatskih zdravil v humani medicini bo na police naših lekarn prinesel tudi homeopatska zdravila in nas s tem izenačil z drugimi članicami EU, kjer se v lekarnah prodajajo oziroma izdajajo na recept tako kot zdravila klasične medicine. Svobodna izbira načina zdravljenja je temeljna pravica vsakogar, zato je pomemben urejen dostop do zdravil, informacij in zdravnikov.

Homeopat je zdravnik

Homeopatijo je pred nekaj več kot dvesto leti utemeljil dr. Samuel Hahnemann v Nemčiji kot medicinski sistem. Homeopatski zdravniki so jo uporabljali za zdravljenje tako rekoč vseh bolezni, razen tistih, pri katerih je bil potreben kirurški pristop. Danes se medicina skokovito razvija in je tako seveda mnogo bolj učinkovita kot pred dvesto leti, zato so meje homeopatskega zdravljenja drugačne. Pomembno pa je, da jo izvajajo zdravniki z dodatnim znanjem iz homeopatije. Pri nas izobraževanje prireja Slovensko homeopatsko društvo, katerega člani so lahko zdravniki, zobozdravniki in farmacevti. Pripravljajo seminarje, ki jih vodijo priznani avstrijski in nemški zdravniki homeopati. Izobraževanje poteka po smernicah Evropskega odbora za homeopatijo, ki določa standarde za izobraževanje iz homeopatije za vse članice evropske skupnosti. Izobraževalni cikel traja tri leta in bo po novem za zdravnike obsegal petsto ur pouka. Toda pri nas je zaupanje stroke v dvesto let staro in preverjeno medicinsko vedo še vedno skoraj zanemarljivo.

Sodelovanje uradne medicine s komplementarno in alternativno

V Franciji in Nemčiji je homeopatija zelo razvita. Splošni zdravniki se glede na bolnikove težave lahko prosto odločajo, katera zdravila so zanj ustreznejša. Pogosto mu predpišejo homeopatska, saj nimajo stranskih učinkov in so prijaznejša do uporabnika. V Avstriji zdravniška zbornica podeljuje licenco za homeopatsko zdravljenje zdravnikom, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Pri nas pa mora zdravnik izbrati eno ali drugo stran. Predsednica Slovenskega homeopatskega društva dr. Irena Gorišek meni, da ima uradna medicina do komplementarnih in alternativnih metod odklonilen odnos tudi zato, ker jih slabo pozna. "Sodelovanja med šolsko in alternativno oziroma komplementarno medicino (KAM) pri nas za zdaj uradno ni. Razlogov je po mojem več. Zdravniki v KAM, ki jo premalo poznajo, ne vidijo pomembnega partnerja za skupno pomoč bolniku. Prav tako se ne prepoznajo sistemi, ki bi morali biti poleg akupunkture del zdravstvene dejavnosti, to sta vsaj še homeopatija in kiropraktika, in ki bi morali biti domena zdravnika. Res je tudi, da to področje pri nas ni bilo urejeno, zato je bil razmah vseh vrst tako imenovanih zdravilskih metod nenadzorovan, večkrat tudi strokovno oporečen, da je bila korist za bolnika lahko že dvomljiva. Od tod odklonilen odnos zdravnikov do vsega, kar je dišalo po KAM."

Šolska in homeopatska medicina ne moreta biti enakovredni, toda po mnenju Goriškove bi morala biti enakovredna zdravnik uradne medicine in zdravnik homeopat, da bi torej zdravnik, ki se ukvarja tudi s homeopatijo, smel obdržati zdravniško licenco in da bil homeopatija postala del zdravstvene dejavnosti. "Na medicinskih fakultetah bi bilo treba uvesti predavanja o homeopatiji, akupunkturi in kiropraktiki, da bi se študentje seznanili z njimi in približno vedeli, kaj od njih lahko pričakujejo. Tako bi tudi splošni zdravniki bolniku lažje svetovali, če bi se odločil, da poišče še katero drugo metodo zdravljenja."

Načela homeopatije

V homeopatiji se zdravi po načelu podobnosti. Najbolj temeljna razlaga tega načela je denimo takšna: pri zdravem človeku, ki reže čebulo, se pojavijo podobni znaki, kot jih ima bolnik s senenim nahodom. V homeopatiji velja, da snov v velikih odmerkih povzroča reakcijo (v našem primeru solzenje, draženje oči ipd.), v najmanjših količinah (homeopatsko zdravilo iz čebule, Alium cepa) pa omogoča zdravljenje podobnih simptomov, torej senenega nahoda v omenjenem primeru. Večina klasičnih zdravil deluje tako, da napada bolezenske znake. Homeopatija simptomov ne zatira, temveč podpira obrambno moč telesa in s tem spodbuja samozdravljenje. Homeopatska zdravila so ekološka, ne onesnažujejo narave, prav tako je ekološka njihova izdelava. Nimajo stranskih učinkov, ne povzročajo odvisnosti in niso preizkušena na živalih, običajno pa so tudi cenejša.

Izdelujejo se po natančno določenem postopku iz rastlinskih, mineralnih in živalskih sestavin. Postopek je opisan v Evropski farmakopeji, ki velja v večini članic evropske skupnosti. Predpisujejo se na podlagi podobnosti med simptomi bolnika in simptomi, ki jih je zdravilo pri postopku preizkušanja povzročilo pri zdravih ljudeh. To je za predpis zdravila ključno, ker je od tega odvisna tudi uspešnost zdravljenja. Če se načelo podobnosti ne upošteva, ne moremo govoriti o homeopatskem zdravljenju. Zdravila se smejo uporabljati za samozdravljenje po posvetu s farmacevtom, prav tako pa lahko bolniki sami izberejo nekatera zdravila pri akutnih teževah, če nekoliko bolje poznajo homeopatijo. Toda samozdravljenje se izvaja le pri akutnih težavah in še to pod nekaterimi pogoji, ki jih mora bolniku ob izdaji zdravila razložiti farmacevt. Vse kronične težave pa spadajo v ambulanto homeopatskega zdravnika.

Placebo ali vera v prazen nič

Marsikdo homeopatiji pripisuje učinek placeba. To je lažno zdravilo, katerega delovanje je posledica naših pričakovanj, upov in vere v njegovo moč, ozdravimo torej, ker verjamemo, da nam pomaga.

Toda ta teorija ne vzdrži pri otrocih in živalih, ki jih zdravijo s homeopatijo.

Danes se zaskrbljeni starši pogosto obračajo k alternativnim metodam, kadar gre za zdravje otrok. Celo največji dvomljivci poskusijo s homeopatijo, ponavadi s prepričanjem, da škoditi ne more. Ena takih je slovenska pevka in šansonjerka Vita Mavrič, ki je z njo okrepila zdravje svojih sinov, ki sta že prve mesece po rojstvu padla v začarani krog antibiotikov. Danes je prepričana, da homeopatija deluje.

Homeopatsko zdravljenje otrok je v večini primerov uspešno, lahko celo bolj uspešno in hitrejše kot pri odraslih, pri katerih je več kroničnih degenerativnih bolezni in zdravljenje poteka počasneje. Pri otrocih se s homeopatijo zdravijo ponavljajoča se vnetja ušes, grla, virusne okužbe dihal - ta obolenja so pogosta ob prehodu iz domačega okolja v vrtec - prav tako kolike pri dojenčkih, težave pri izraščanju zob, motnje spanja, strahovi, motnje zbranosti, navsezadnje pomaga tudi pri poškodbah, ki so v tem starostnem obdobju bolj pogoste. Če imamo doma homeopatsko zdravilo Arniko, bomo presenečeni nad njegovim delovanjem po udarcih, buškah, zvinih in drugih manjših poškodbah. "Čeprav nekateri homeopatiji očitajo, daje placebo, to ne more spremeniti dejstva, da je znana že dvesto let, da jo uporabljajo predvsem zdravniki in da ima večina bolnikov z njo dobre izkušnje, " poudarja Goriškova.

Poleg tega daje homeopatija dobre rezultate pri zdravljenju živali; združenja homeopatskih veterinarjev delujejo v večini evropskih držav, tudi pri nas. V nekaterih članicah evropske skupnosti jo občasno uporabljajo za zdravljenje farmskih živali, da bi se izognili preveliki rabi antibiotikov in drugih zdravil, katerih sledi lahko ostanejo v mesu in drugih živalskih proizvodih.

Korak za korakom

Novi pravilnik bo odprl pot homeopatskim zdravilom tudi v slovenske lekarne. Preden pa posamezno pride na lekarniške police, ga je treba registrirati, kar traja približno dvesto dni, torej bomo morali nanje še nekaj časa počakati. Toda dejstvo, da za registracijo ni več ovir, pomeni, da se bomo na tem področju izenačili z državami EU, kjer so bila homeopatska zdravila že doslej na voljo v lekarni.

To bo pozitiven premik za slovenske bolnike, saj jim ponje ne bo več treba čez mejo, pa tudi za tujce, ki bodisi živijo pri nas ali so tu samo kot turisti in so navajeni kupovati homeopatska zdravila v lekarni.

Predsednica lekarniške zbornice Andreja Čufar je potrdila, da bo po novem pravilniku izdajanje homeopatskih zdravil in pripravljanje homeopatskih izdelkov del lekarniške dejavnosti: "Za magistre farmacije v lekarnah smo priredili posebno usposabljanje iz homeopatije, ki obsega 120 ur teoretičnega in praktičnega dela, udeleženci pa morajo pridobljeno znanje potrditi na zaključnem izpitu. Doslej ga je uspešno opravilo 119 sodelujočih.”

O cenah homeopatskih zdravil pri nas je še prezgodaj govoriti, po Evropi pa praviloma velja, da so cenejša od navadnih. V nekaterih državah jih plača celo državna zdravstvena blagajna. Na slovenskem zavodu za zdravstveno zavarovanje takšnih pobud še niso prejeli, načeloma pa menijo, da sodijo ta zdravila v samoplačniški del zdravstvenega varstva.

Homeopatija torej uradno vstopa v slovenski prostor skozi vrata lekarn, kar pomeni velik korak za prepoznavnost in integriteto te vede v slovenskem prostoru. Homeopati so sprememb na bolje veseli, upajo pa tudi na splošno ureditev statusa homeopatskih zdravnikov in homeopatije sploh. Bolnik vsekakor mora imeti svobodno izbiro, da najde najboljši način za premagovanje svojih zdravstvenih težav.

Zdravniška zbornica o homeopatiji oziroma mnenje predsednice zdravniške zbornice Gordane Kalan Živčec o razvoju homeopatije pri nas:

Novinarka Kopač Grom: Kaj slovenska uradna medicina meni o dostopnosti homeopatskih zdravil?

Predsednica Kalan Živčec: Homeopatskih pripravkov ne gre imenovati zdravila, čeprav jih je pravilnik tako imenoval, ampak homeopatski pripravki. Tako kot je medicina veda, ki temelji na znanstvenih spoznanjih in strokovno preverjenih postopkih, so tudi zdravila učinkovine s strokovno preverljivo učinkovitostjo. Tega homeopatski pripravki nimajo, zato jih slovenska medicina ne priznava kot učinkovine, ki bi bile strokovno preverljivo učinkovite.

Novinarka Kopač Grom: Si lahko obetamo tesnejše sodelovanje uradne in alternativne medicine, denimo po francoskem in nemškem zgledu?

Predsednica Kalan Živčec: Zdravilstvo je dejavnost, ki jo opravljajo zdravilci za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja in ne temelji na spoznanjih medicinske vede. Čeprav so nekatere evropske države z zelo liberalnim pristopom to dejavnost vključile v zdravljenje, je Slovenija tukaj korak pred Evropo. Evropa želi priti do tega, kar ima Slovenija zdaj, tj. do ločitve omenjene dejavnosti od medicine. Naj še poudarim, da imajo bolniki v sklopu informirane privolitve možnost biti seznanjeni z vsemi stopnjami zdravljenja, tudi njegovimi učinki, česar pa pri alternativnem ne morejo dobiti, ker teh podatkov ni mogoče zagotoviti na podlagi znanstvenih dejstev.

Vir:
Mag, 17. december 2008 (str. 50-52), Blažka Kopač Grom: Alternativa v lekarni