NOVI DOKAZI V KORIST HOMEOPATIJE
03.11.2008 00:00
Uvodnik neznanega avtorja z naslovom »Konec homeopatije«, katerega izhodišče je bil prispevek o primerjavi kliničnih homeopatskih poskusov s poskusi konvencionalne medicine, ki je bil avgusta 2005 objavljen v reviji The Lancet in so ga povzeli mnogi mediji po vsem svetu, nanj pa se še danes sklicujejo nasprotniki homeopatije, ni slonel na trdnih temeljih. To je pokazal vpogled v ozadje prispevka, ki je vzbudil resne dvome v nepristranskost raziskave.
V nadaljevanju objavljamo prevod sporočila za medije LMHI (Mednarodno združenje zdravnikov homeopatov) in ECH (Evropski odbor za homeopatijo).
Novi raziskavi kažeta, da je bil prispevek v reviji The Lancet, po katerem naj bi bila homeopatija zgolj placebo, zelo pomanjkljiv.
Profesor za zdravstvene raziskave na univerzi Southampton George Lewith pravi: »Članek ne navaja, niti kateri poskusi so bile predmet analize niti kakšne so bile nekatere ključne ugotovitve na podlagi dobljenih podatkov. To je v nasprotju z običajno znanstveno prakso. Če vzamemo, da je homeopatija pri nekaterih stanjih učinkovita, pri drugih pa ne, ali če spremenimo opredelitev »večjega poskusa«, so ugotovitve drugačne. To kaže na temeljno pomanjkljivost pri sklepanju: ugotovitve preprosto NISO zanesljive.«
Ozadje razprave je opisano v nadaljevanju.
Avgusta 2005 je revija The Lancet objavila uvodnik z naslovom 'Konec homeopatije', katerega izhodišče je bil prispevek o primerjavi kliničnih homeopatskih poskusov s poskusi konvencionalne medicine. Podlaga za trditev, da so homeopatska zdravila le placebo, je bilo 6 kliničnih poskusov konvencionalne medicine in 8 homeopatskih študij, pri tem pa ni bilo navedeno, za katere poskuse je šlo. Prispevek je bil deležen kritik zaradi nejasnosti, saj ni bilo razvidno, kateri poskusi so bili predmet analize in kakšne so bile ugotovitve na podlagi dobljenih podatkov.
Končno je bilo objavljenih dovolj podrobnosti, ki so omogočile rekonstrukcijo; dva na podlagi rekonstrukcije nedavno objavljena znanstvena prispevka nasprotujeta prispevku v reviji The Lancet, saj dokazujeta, da:
- analiza vseh homeopatskih poskusov visoke kakovosti daje pozitivne rezultate;
- se je 8 večjih homeopatskih poskusov višje kakovosti nanašalo na različna stanja; če je homeopatija pri nekaterih stanjih uspešna, pri drugih pa ne, se rezultat spremeni, iz česar izhaja, da ne gre za placebo;
- primerjava s konvencionalno medicino ni bila smiselna in
- da obstajajo pomisleki glede nejasnih in neobjavljenih meril, uporabljenih v raziskavi, vključno z opredelitvijo 'višje kakovosti'.
Raziskava v reviji The Lancet, ki jo je vodil profesor Matthias Egger z oddelka za socialno in preventivno medicino univerze v Bernu, je izhajala iz primerjave 110 kliničnih poskusov s področja homeopatije in konvencionalne medicine. To število je bilo nato omejeno na 'poskuse višje kakovosti', nato pa na 8 oziroma 6 'večjih poskusov visoke kakovosti'. Na podlagi teh 14 študij je bila ugotovitev raziskave, da obstajajo 'le šibki dokazi za konkretne učinke homeopatskih zdravil in močni dokazi za konkretne učinke konvencionalnih postopkov'.
Zaradi majhnega števila homeopatskih raziskav je mogoče te podatke razlagati selektivno in nenaklonjeno, kar se je, kot kaže, zgodilo tudi v prispevku v reviji The Lancet. Če vzamemo, da homeopatija ni učinkovita le za eno stanje (arnika za mišično togost po vadbi), ali če spremenimo opredelitev 'večjega poskusa', so rezultati pozitivni. Primerjava s konvencionalno medicino je nesmiselna: izvirno je raziskava zajela 110 poskusov, a vrednost primerjave je bila izgubljena, ko se je njihovo število zmanjšalo na 8 oziroma 6. Pri tem je bila kakovost homeopatskih poskusov višja kot kakovost konvencionalnih.
Rekonstrukcija vzbuja resne dvome o raziskavi, saj kaže, da je bila slednja opravljena na podlagi vrste skritih, homeopatiji nenaklonjenih domnev. Odkrita ocena obstoječih dokazov govori v prid trditvi, da je homeopatija najbrž učinkovita pri številnih stanjih, vključno z alergijami, okužbami zgornjih dihalnih poti in gripo – nujno pa na tem področju potrebujemo večje število raziskav.
Profesor Egger ni želel komentirati navedenih ugotovitev.
Viri:
Lüdtke, R., Rutten, ALB, The conclusion on the effectiveness of homeopathy highly depend on the set of analysed trials. Journal of Clinical Epidemiology, 2008. doi: 10.1016/j.jclinepi.2008.06.015
Rutten, ALB, Stolper, CF, The 2005 meta-analysis of homeopathy: analysis of postpublication data. Homeopathy, 2008. doi:10.1016/j.homp.2008.09.008.
Za dodatne informacije se, prosimo, obrnite na:
prof. George Lewith, tel.: +44 7970 067884, e-pošta: gl3(at)soton.ac.uk
Rainer Lüdtke, tel.: +49 201 5630516, e-pošta: r.luedtke(at)carstens-stiftung.de
dr. Lex Rutten, tel.: +31 765 227340, e-pošta: lexrtn(at)concepts.nl
Novi raziskavi kažeta, da je bil prispevek v reviji The Lancet, po katerem naj bi bila homeopatija zgolj placebo, zelo pomanjkljiv.
Profesor za zdravstvene raziskave na univerzi Southampton George Lewith pravi: »Članek ne navaja, niti kateri poskusi so bile predmet analize niti kakšne so bile nekatere ključne ugotovitve na podlagi dobljenih podatkov. To je v nasprotju z običajno znanstveno prakso. Če vzamemo, da je homeopatija pri nekaterih stanjih učinkovita, pri drugih pa ne, ali če spremenimo opredelitev »večjega poskusa«, so ugotovitve drugačne. To kaže na temeljno pomanjkljivost pri sklepanju: ugotovitve preprosto NISO zanesljive.«
Ozadje razprave je opisano v nadaljevanju.
Avgusta 2005 je revija The Lancet objavila uvodnik z naslovom 'Konec homeopatije', katerega izhodišče je bil prispevek o primerjavi kliničnih homeopatskih poskusov s poskusi konvencionalne medicine. Podlaga za trditev, da so homeopatska zdravila le placebo, je bilo 6 kliničnih poskusov konvencionalne medicine in 8 homeopatskih študij, pri tem pa ni bilo navedeno, za katere poskuse je šlo. Prispevek je bil deležen kritik zaradi nejasnosti, saj ni bilo razvidno, kateri poskusi so bili predmet analize in kakšne so bile ugotovitve na podlagi dobljenih podatkov.
Končno je bilo objavljenih dovolj podrobnosti, ki so omogočile rekonstrukcijo; dva na podlagi rekonstrukcije nedavno objavljena znanstvena prispevka nasprotujeta prispevku v reviji The Lancet, saj dokazujeta, da:
- analiza vseh homeopatskih poskusov visoke kakovosti daje pozitivne rezultate;
- se je 8 večjih homeopatskih poskusov višje kakovosti nanašalo na različna stanja; če je homeopatija pri nekaterih stanjih uspešna, pri drugih pa ne, se rezultat spremeni, iz česar izhaja, da ne gre za placebo;
- primerjava s konvencionalno medicino ni bila smiselna in
- da obstajajo pomisleki glede nejasnih in neobjavljenih meril, uporabljenih v raziskavi, vključno z opredelitvijo 'višje kakovosti'.
Raziskava v reviji The Lancet, ki jo je vodil profesor Matthias Egger z oddelka za socialno in preventivno medicino univerze v Bernu, je izhajala iz primerjave 110 kliničnih poskusov s področja homeopatije in konvencionalne medicine. To število je bilo nato omejeno na 'poskuse višje kakovosti', nato pa na 8 oziroma 6 'večjih poskusov visoke kakovosti'. Na podlagi teh 14 študij je bila ugotovitev raziskave, da obstajajo 'le šibki dokazi za konkretne učinke homeopatskih zdravil in močni dokazi za konkretne učinke konvencionalnih postopkov'.
Zaradi majhnega števila homeopatskih raziskav je mogoče te podatke razlagati selektivno in nenaklonjeno, kar se je, kot kaže, zgodilo tudi v prispevku v reviji The Lancet. Če vzamemo, da homeopatija ni učinkovita le za eno stanje (arnika za mišično togost po vadbi), ali če spremenimo opredelitev 'večjega poskusa', so rezultati pozitivni. Primerjava s konvencionalno medicino je nesmiselna: izvirno je raziskava zajela 110 poskusov, a vrednost primerjave je bila izgubljena, ko se je njihovo število zmanjšalo na 8 oziroma 6. Pri tem je bila kakovost homeopatskih poskusov višja kot kakovost konvencionalnih.
Rekonstrukcija vzbuja resne dvome o raziskavi, saj kaže, da je bila slednja opravljena na podlagi vrste skritih, homeopatiji nenaklonjenih domnev. Odkrita ocena obstoječih dokazov govori v prid trditvi, da je homeopatija najbrž učinkovita pri številnih stanjih, vključno z alergijami, okužbami zgornjih dihalnih poti in gripo – nujno pa na tem področju potrebujemo večje število raziskav.
Profesor Egger ni želel komentirati navedenih ugotovitev.
Viri:
Lüdtke, R., Rutten, ALB, The conclusion on the effectiveness of homeopathy highly depend on the set of analysed trials. Journal of Clinical Epidemiology, 2008. doi: 10.1016/j.jclinepi.2008.06.015
Rutten, ALB, Stolper, CF, The 2005 meta-analysis of homeopathy: analysis of postpublication data. Homeopathy, 2008. doi:10.1016/j.homp.2008.09.008.
Za dodatne informacije se, prosimo, obrnite na:
prof. George Lewith, tel.: +44 7970 067884, e-pošta: gl3(at)soton.ac.uk
Rainer Lüdtke, tel.: +49 201 5630516, e-pošta: r.luedtke(at)carstens-stiftung.de
dr. Lex Rutten, tel.: +31 765 227340, e-pošta: lexrtn(at)concepts.nl