similia similibus curentur

JE ČAS ŽE ZREL ZA HOMEOPATIJO?

17.10.2001 00:00
Novinarka Lidija Jež se je za tednik 7D o homeopatiji pogovarjala z Maruško Završki-Kopp, predsednico Slovenskega homeopatskega društva, Vesno Holeček, predsednico Homeopatske sekcije pri Slovenskem farmacevtskem društvu in z zdravnico Traudi Kavkler. Dr. Kavkler meni, da ima odklonilen odnos strokovne javnosti do homeopatije korenine v nevednosti, v ozkosti, v nepoznavanju in zaprtosti.

Prispevek Je čas že zrel za homeopatijo? novinarke Lidije Jež, ki je objavljen 17. oktobra 2001 v 7D, v nadaljevanju objavljamo v celoti:
 
Zakaj pravijo, da je homeopatija le za pogumne zdravnike? Ker uradno ni priznana in ker lahko zaradi nje zdravnik izgubi licenco. Po desetih letih delovanja si Slovensko homeopatsko društvo, ki ima sedež v Mariboru, še vedno prizadeva, da bi bila homeopatija izbrisana s seznama alternativnega zdravilstva.
 
Slovensko homeopatsko društvo je bilo ustanovljeno pred desetimi leti. Osnovala ga je zdravnica s specializacijo anestezije in homeopatije, dr. Maruška Završki-Kopp, ki je zaposlena v intenzivnem oddelku univerzitetne klinike na Dunaju. Tam je - potem ko je dolga leta živela v Sloveniji - tudi študirala medicino. Že v študentskem obdobju se je srečala s homeopatijo, saj je na fakulteti poslušala predavanja tudi o tej medicinski vedi. Tudi kasneje se je udeleževala homeopatskih izobraževanj, kjer je srečevala predstavnike mnogih narodnosti, le Slovencev ni bilo med njimi. Pa se je kot "naše gore list" odločila, da bo homeopatijo približala tudi Slovencem. Ker se je društvo zavzelo predvsem za izobraževanje po smernicah Evropskega odbora za homeopatijo, so jih "pod svojo streho" vzeli na Ljudski univerzi v Mariboru, in tam je sedež društva še danes.

 

Kmalu so začeli organizirati tudi predavanja v ljubljanskem Kliničnem centru, ki so potekala tri semestre. Toda na začetku leta 1996 je predsednica dobila le skopo obvestilo, da jim za predavanja o osnovah homeopatije KC ukinja gostoljubje. Brez pojasnila, brez razlage.
 
Omeniti pa je tudi treba, da je v tem času začelo veljati tudi pravilo, da mora zdravnik ob podaljševanju zdravniške licence (vsakih sedem let) po novem podpisati izjavo, da se ne bo ukvarjal z alternativnimi oziroma neznanstvenimi oblikami zdravljenja, kar pomeni, da se ne bo ukvaijal z zdravilstvom ali mazaštvom. S tem so bili zdravniki homeopati izobčeni, saj je med t. i. alternativne oblike zdraviteljstva pri nas vključena tudi homeopatija.
 
Na ukinitev predavanj v KC sta reagirala Evropski odbor za homeopatijo in Slovensko homeopatsko društvo, toda odgovora ne od Ministrstva za zdravje RS in ne od Zdravniške zbornice še nihče ni dobil.
 
Kako dolgo še v ilegali?
 
Avstrijsko homeopatsko društvo, ki je pomagalo pri ustanavljanju slovenskega društva, ima 900 članov, kar 300 od teh pa se ukvarja izključno s homeopatijo. Tako kot v Avstriji tudi v Nemčiji poteka izobraževanje homeopatov v sklopu tečajev, smernice za izobraževanje pa določa Evropski odbor za homeopatijo skupaj s številom ur praktičnega in teoretičnega pouka. To izobraževanje, na primer, avstrijska zdravniška zbornica prizna in tako podeli naziv zdravnik homeopat.
 
V omenjenih državah je večina članov homeopatskega društva zdravnikov, precej pa je tudi farmacevtov, stomatologov in veterinarjev. Pri nas je nasprotno (okoli 30 zdravnikov in 40 farmacevtov) predvsem zato, ker se je Komisija za medicinsko etiko izrekla proti homeopatiji, češ da je znanstveno nedokazana, zato ne sme imeti prostora v javnem zdravstvu. Kljub tako strogemu in tveganemu pristopu pa vendarle je nekaj zdravnikov tudi v Slovenskem homeopatskem društvu (SHD). Med temi je tudi zdravnica anesteziologinja Traudi Kavkler iz mariborske bolnišnice.
 
"Ko sem bila v letih 1981-86 zaposlena v Nemčiji, sem slišala za homeopatijo toda priznati moram, da takrat nisem vedela, za kaj gre. Ob kasnejših obiskih sem slišala, da se vse več mojih nemških kolegov podrobneje spoznava s homeopatijo, ena od tesnejših prijateljic, tudi anesteziologinja, pa se je homeopatiji posvetila v celoti v svoji privatni praksi. Leta 1991 sem se tudi sama vključila v Slovensko homeopatsko društvo in z zanimanjem poslušala predavanja. Moram priznati, da sem potrebovala veliko časa za spremembo mišljenja. Več kot četrt stoletja sem delala in razmišljala v okviru šolske medicine, ki prepogosto obravnava človeka kot skupek delujočih organov. V tem obdobju sem dosegla tudi zrelost, ki mi je omogočila, da sem bila pripravljena svoje navdušenje nad celovitostjo homeopatskega pristopa realizirati tudi v praksi.
 
Zavedam se, da ima tudi homeopatija svoje meje, te pa lahko oceni le zdravnik. Uspeh homeopatskega zdravljenja je premosorazmeren znanju in izkušnjam homeopata. Zato je nenehen študij za zdravnika homeopata zakon." Zdravnica Traudi Kavkler verjame v homeopatijo in se pri tem sklicuje na rezultate. Meni, da ima tako odklonilen odnos strokovne javnosti korenine v nevednosti, v ozkosti, v nepoznavanju in zaprtosti. "Govorimo o Evropi, pa si zatiskamo oči pred dejstvi in rezultati, ki jih ta beleži tudi zunaj tako imenovane šolske medicine," pravi. Sicer pa se tudi pri nas vse več zdravnikov seznanja s homeopatijo in jo pogosto uporabijo tudi za lastno zdravljenje. "Štejejo le rezultati in ti so odlični," zagovarja homeopatijo pogumna zdravnica.
 
Je čas že zrel?
 
Homeopatija, ki človeka obravnava celovito, pridobiva med bolniki izredno podporo, saj sta učinkovitost in neškodljivost nesporni. Veliko bolezenskih stanj lahko homeopatija uspešno zdravi in tudi pozdravi. Pri tem pa mora imeti človek oziroma prizadeti organ še toliko lastne energije, da bo lahko homeopatsko zdravilo delovalo kot dražljaj za samozdravljenje. Če te energije ni več, če je telo preveč 'načeto', potem je tudi homeopatija nemočna. "Homeopatija ne zdravi simptomov bolezni kakor šolska medicina, ampak daje največji pomen spodbujanju samouravnalnih procesov in s tem samozdravljenju. Zato so v domeni homeopatije tudi kronične bolezni, ki po metodah klasične medicine zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in zato so stranski učinki zdravil še toliko težji, homeopatska zdravila pa, če jih uporabljamo pravilno, nimajo stranskih učinkov. V domeni homeopatije pa je tudi zdravljenje otrok, nosečnic itd.," pripoveduje Maruška Kopp.
 
Glede odklonilnega odnosa naše zdravniške javnosti in vztrajanja pri trditvi, da homeopatija ni znanstveno dokazana, pa pojasnjuje: "Homeopatija je kvalitativna terapija, in zato je rečeno, da se je ne da znanstveno dokazati. Ob tem se sprašujem, kje ostanejo tiste stvari, ki se jih ne da meriti, sem pa štejem subjektivnost, kvaliteto, psiho, dušo, na primer. To so življenjsko pomembna področja, ki po tem pojmovanju ostajajo zunaj medicine. To pa je hkrati tudi področje, na katerem deluje homeopatija."
 
Homeopatija je 200 let star sistem zdravljenja. V svetu je zelo priznana in v več državah stroške zdravljenja plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje. Poleg Albanije in ZRJ je Slovenija edina država v Evropi, kjer homeopatija še ni priznana. Toda upajmo, da je čas tudi pri nas že zrel za vključitev homeopatije v dopolnilno medicino.
 
Evropa nas sili v priznanje
 
Vse drugače kot pri zdravnikih pa je homeopatija sprejeta pri farmacevtih. Ti nosijo tudi levji delež pri priznavanju homeopatije v Sloveniji. V skladu z evropsko zakonodajo je že sprejet zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih, ki vključuje tudi homeopatska zdravila, v postopku sprejemanja pa je pravilnik o homeopatskih zdravilih, je povedala mag. Vesna Holeček, predsednica homeopatske sekcije pri farmacevtskem društvu Slovenije.
 
"Evropska farmakologija vključuje homeopatska zdravila in s prevzemanjem evropskega reda smo bili dolžni ta zdravila vključiti tudi mi. Priprava za izdajanje teh zdravil pa mora biti dobra. Predvsem gre za izobraževanje farmacevtov, ki poteka znotraj Slovenskega homeopatskega društva. Posamezne lekarne so pošiljale svoje farmacevte na izobraževanja, ki jih je društvo organiziralo, in tako se krog farmacevtov veča, vse več imajo znanja tudi s področja priprave zdravil. Ko bo zdaj še teoretični del s področja homeopatskih zdravil zaživel v praksi, meni mag. Holečkova, bo sprva le nekaj lekarn usposobljenih za pripravo in izdajo zdravil. Homeopatska zdravila nimajo stranskih učinkov, vendar so - glede na potenco - ločena na tiste, za katere je potreben recept, in druge, ki jih je moč dobiti brez recepta."

 

Mag. Holečkova opozarja, da je treba tudi pri teh poskrbeti za močno in strokovno svetovalno službo, saj ni dovolj, da naročimo, na primer, zdravilo proti prehladu ali glavobolu, ampak so pomembni simptomi, potek bolečine, občutki, psihično stanje itd. Natančna opredelitev bo omogočila pravo izbiro, saj je na voljo več sredstev za preprečevanje omenjenih tegob. Torej, zdravilo je treba izbrati strokovno, da bo učinkovalo hitro, popolnoma in neškodljivo. Za ilustracijo pa le še podatek, da so homeopatska zdravila veliko cenejša od klasičnih zdravil.
 
Vir:
7D, 17. oktober 2001, Lidija Jež: Je čas že zrel za homeopatijo?