similia similibus curentur

POGOVOR Z ANDREJEM MARUŠIČEM

29.11.2004 00:00
Novinarka Dela Diana Zajec se je o zdravstvu in alternativni medicini pogovarjala z direktorjem Inštituta za varovanje zdravja dr. Andrejem Marušičem.

»Na republiškem Inštitutu za varovanje zdravja so se odločili, da s pripravo strokovnega posveta Zdravstvo in zdravilstvo posežejo v občutljivo področje, na katerem so v zadnjih letih spodleteli številni poskusi vzpostavljanja dialoga. O tem, za kakšen pristop so se odločili pri opozarjanju na probleme, vprašanja in dojemanje zdravja in ozdravljivosti, smo se pogovarjali z direktorjem inštituta dr. Andrejem Marušičem.
 
Zdi se, da ste s posvetom želeli preseči sicer pogoste javne razprave, ki pa so bile usmerjene zgolj v iskanje razmerja med dvema poloma: uradno medicino in komplementarnimi metodami zdravljenja.
 
V pogovorih na to temo sta bili doslej tako ena kot druga stran za okopi. Lahko bi rekli, da smo z organizacijo posveta stopili na nikogaršnjo zemljo, med okope, kamor doslej še nihče ni bil pripravljen iti. Z Dušanom Macuro z Zavoda enajsta akademija, ki je predlagal pripravo tega posveta, sva iskala najboljšo možnost za njegovo umestitev, tako da ne bi nikogar spodbudili k še bolj ekstremnim stališčem.

 
Iskanje takšne poti se po dogajanju v zadnjih letih zdi prejkone utopično.
 
Predvsem želimo iskati odgovore na aktualne dileme, ki bi bili v prid tako enim kot drugim. Med drugim smo izhajali iz vprašanj, ki se pojavljajo z enotnimi zdravstvenimi računi. Še vedno ne vemo, koliko Slovenci damo za zdravje. Poznamo vsote, ki jih plačujemo za obvezno, dodatno in nadstandardno zdravstveno zavarovanje, ne vemo pa točno, koliko ljudje poleg tega še dajo, na primer, za zelišča, masaže itd. Ena od možnosti, da bi v zdravstveni statistiki, ki sodi v okvir delovanja našega inštituta, to lahko opredelili, tiči v normiranju teh stvari.
 
Se vam zdi sprejetje zakona, ki bi urejal to področje, ustrezen način?
 
Mislim, da je moralo najprej priti do posveta, na katerem je beseda o teh stvareh lahko tekla na strpnejši način. In če je v svetu že lepo število držav, ki so neko metodo zdravljenja, na primer homeopatijo, normirale in pri tem opredelile, kdo vse jo lahko izvaja, kaj nekdo kot homeopat lahko dela in, kakšen je njegov odnos do uradne oziroma klasične medicine, je vsekakor čas, da to uredimo tudi pri nas. Če pa tega nočemo, moramo povedati, zakaj.
 
Se vam zdi, da ljudje pogosteje iščejo pomoč pri zdravilcih zaradi pomanjkljivosti v sistemu zdravstvenega varstva?
 
Razlogi za takšno ravnanje so zelo različni, po mojem mnenju gre za povsem normalno reakcijo. Vzrok zanjo je lahko tudi razočaranje nad diagnozo.
 
Lahko po posvetu rečete, da nikogaršnja zemlja vsaj začenja izgubljati obrise, če že ni izginila?
 
Raje bi rekel, da začenja izgubljati obrise. Simpatizerji zdravilstva so lahko dobili občutek, da se tudi na področju zdravstva veliko dogaja v tej smeri. Prim. dr. Kosmačeva je povedala, da se bo zakonodaja spremenila, da so med opredeljenimi poklici tudi taki s področja zdravilstva, da se poti zbližujeta.
 
Med drugim je bil prvič javno predstavljen podatek, da na novi mariborski fakulteti kot izbirni predmet uvajajo program komplementarne medicine, ki naj bi mu sledil tudi doktorski študij. Kako ocenjujete takšen korak?
 
Ker sem sam član senata mariborske fakultete, bom morda nekoliko pristranski, lahko pa povem, da gre za mlado fakulteto, ki si je za izhodišče vzela vsaj dva moderna programa iz bivše petnajsterice EU. Uvedba takega predmeta tako ni nepričakovan korak za tiste, ki so se s takimi programi sodobnih medicinskih fakultet že srečali.«
 
Vir:
DELO, 29. november 2004, Diana Zajec: Pogovor z Andrejem Marušičem