ZDRAVNIKI O KOMPLEMENTARNI MEDICINI
15.10.2003 00:00
Novinarka Maša Gedrih v današnjem Delu piše, da »najmanj tretjina Slovencev, v povprečju starih 35–60 let, višje izobrazbe in višjih socialnih slojev, uporablja alternativno in komplementarno medicino. Drugje v razvitem svetu je ta številka večja in še raste. V klasični medicinski stroki še vedno prevladuje odklonilen odnos do njenih mlajših, starejših ali geografsko oddaljenih sorodnic, smo izvedeli na prvi sekciji 6. konference kognitivnih znanosti.«
Novinarka Dela Maša Gedrih v prispevku Zdravniki o komplementarni medicini ugotavlja, da je »bil ton sodelujočih presenetljivo miren. Presenetljivo, ker zdravniki zdravilce, kot smo slišali, označujejo z vsemi mogočimi žaljivkami (od šarlatanov in mazačev do pete kolone v slovenski medicini).«
V nadaljevanju je le del prispevka, celotnega, si lahko preberete v tiskani izdaji Dela:
»Zdravniki morajo, če hočejo podaljšati licenco, podpisati izjavo, da se ne bodo ukvarjali z zdravilstvom in mazaštvom (npr. kiropraktiko ali homeopatijo).
Vendar je Iniciativni odbor za odprt dialog zdravnikov o komplementarni medicini začel spreminjati položaj. Sestavlja ga 57 članov, od tega 41 zdravnikov, šest psihologov, dva profesorja zdravstvene vzgoje, dva farmacevta in pet medicinskih sester, ki predstavljajo širše organizacije.
Odboru predsedujeta Urška Lunder, dr. med., in Matjaž Lesjak, dr. med. »K ustanovitvi nas je spodbudilo dejstvo, da so stališča slovenskih zdravniških organizacij do komplementarne in alternativne medicine (KAM) ves čas odklonilna,« so zapisali. Oba predsednika sta poudarila, da odbor ni ne za ne proti KAM – zavzemajo se za odprt dialog, ob tem pa upoštevajo izkušnje pacientov in razmere v tujini.
Odbor želi spodbuditi kolege, da bi premagali strah do novih in tradicionalnih načinov zdravljenja, in prispevati k nekoliko bolj holistični sliki medicine, smo še izvedeli. Slovenski zdravniški zbornici so že predlagali, naj umakne sporno zahtevo, da se zdravniki ne bodo ukvarjali s KAM.
V tujini raziskujejo KAM že petnajst let, vse več je centrov za komplementarno zdravljenje, KAM je vključena v formalni zdravstveni, šolski in zavarovalniški sistem. V razvitem svetu se je poslužuje 42-75 odstotkov ljudi, je navedel Matjaž Lesjak. »Tako je sprejetje KAM le še vprašanje časa,« meni Lesjak, Urška Lunder pa dodaja: »Kritična masa zdravnikov in bolnikov, ki se ukvarjajo s KAM, je že zdavnaj presegla mejo, ko bi jo bilo mogoče prepovedati, zato jo je treba urejati.«
Vstopu KAM v slovenski zdravstveni sistem je naklonjen tudi minister za zdravje Dušan Keber, navsezadnje je Slovenija ena zadnjih držav razvitega sveta, ki alternativni medicini še vedno tesno zapira vrata, kot je opozoril Lesjak, pa je ta znatno cenejša od uradne medicine.
Tako se je na ministrstvu za zdravstvo že organizirala komisija za pravno ustanovitev zdravilstva, a sestala se je le enkrat, je omenila Urška Lunder in nam razložila, da je vzrok za to pomanjkanje naklonjenosti do KAM. Hkrati pa pričakuje, »da se bo to področje v prihodnost zarisalo bolj sistematično«.«
Vir:
DELO, 15. oktober 2003, Maša Gedrih: Zdravniki o komplementarni medicini
V nadaljevanju je le del prispevka, celotnega, si lahko preberete v tiskani izdaji Dela:
»Zdravniki morajo, če hočejo podaljšati licenco, podpisati izjavo, da se ne bodo ukvarjali z zdravilstvom in mazaštvom (npr. kiropraktiko ali homeopatijo).
Vendar je Iniciativni odbor za odprt dialog zdravnikov o komplementarni medicini začel spreminjati položaj. Sestavlja ga 57 članov, od tega 41 zdravnikov, šest psihologov, dva profesorja zdravstvene vzgoje, dva farmacevta in pet medicinskih sester, ki predstavljajo širše organizacije.
Odboru predsedujeta Urška Lunder, dr. med., in Matjaž Lesjak, dr. med. »K ustanovitvi nas je spodbudilo dejstvo, da so stališča slovenskih zdravniških organizacij do komplementarne in alternativne medicine (KAM) ves čas odklonilna,« so zapisali. Oba predsednika sta poudarila, da odbor ni ne za ne proti KAM – zavzemajo se za odprt dialog, ob tem pa upoštevajo izkušnje pacientov in razmere v tujini.
Odbor želi spodbuditi kolege, da bi premagali strah do novih in tradicionalnih načinov zdravljenja, in prispevati k nekoliko bolj holistični sliki medicine, smo še izvedeli. Slovenski zdravniški zbornici so že predlagali, naj umakne sporno zahtevo, da se zdravniki ne bodo ukvarjali s KAM.
V tujini raziskujejo KAM že petnajst let, vse več je centrov za komplementarno zdravljenje, KAM je vključena v formalni zdravstveni, šolski in zavarovalniški sistem. V razvitem svetu se je poslužuje 42-75 odstotkov ljudi, je navedel Matjaž Lesjak. »Tako je sprejetje KAM le še vprašanje časa,« meni Lesjak, Urška Lunder pa dodaja: »Kritična masa zdravnikov in bolnikov, ki se ukvarjajo s KAM, je že zdavnaj presegla mejo, ko bi jo bilo mogoče prepovedati, zato jo je treba urejati.«
Vstopu KAM v slovenski zdravstveni sistem je naklonjen tudi minister za zdravje Dušan Keber, navsezadnje je Slovenija ena zadnjih držav razvitega sveta, ki alternativni medicini še vedno tesno zapira vrata, kot je opozoril Lesjak, pa je ta znatno cenejša od uradne medicine.
Tako se je na ministrstvu za zdravstvo že organizirala komisija za pravno ustanovitev zdravilstva, a sestala se je le enkrat, je omenila Urška Lunder in nam razložila, da je vzrok za to pomanjkanje naklonjenosti do KAM. Hkrati pa pričakuje, »da se bo to področje v prihodnost zarisalo bolj sistematično«.«
Vir:
DELO, 15. oktober 2003, Maša Gedrih: Zdravniki o komplementarni medicini