Novinarka Dela Nina Mazi ugotavlja, da marsikje po svetu zdravniki poleg šolske medicine poznajo tudi alternativne metode zdravljenja. Najbolj uveljavljeni sta homeopatija in akupunktura. Poznavalci pričakujejo, da si bosta akademska in alternativna medicina v tretjem tisočletju pod strokovnim vodstvom vse pogosteje podajali roki. Preverjene alternativne metode zdravljenja raznih obolenj so zaradi svoje učinkovitosti v razvitem svetu vse bolj upoštevane in priljubljene med pacienti.

Novinarka Nina Mazi je v današnjem Delu v prispevku Homeopatija med drugim zapisala:

Kaj pa med ortodoksnimi zdravniki in preostalim zdravstvenim osebjem?

Odgovor na vprašanje, ki že dalj časa vznemirja zdravstvene oblasti, zavarovalnice in uporabnike (bolnike), so sklenili poiskati v Veliki Britaniji. V obsežno raziskavo o alternativnem zdravljenju so zajeli 10.000 zdravnikov in ugotovili, da jih več kot 50 odstotkov dokaj dobro ali vsaj zadovoljivo pozna vse komplementarne metode zdravljenja ali vsaj večino izmed njih. Številni zdravniki so si celo pridobili zavidanja vredno strokovno znanje in izkušnje na tem področju, ki ga tudi uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu: spremljajo razvoj alternative, principe šolske medicine spretno kombinirajo z alternativo, sodelujejo s preverjenimi strokovnjaki komplementarne medicine, pacientom svetujejo v zvezi z možnostmi alternativnega zdravljenja ipd.

Priznavanje preverjenih metod

Komentar zdravstvenih oblasti, ki podpirajo razvoj in uveljavitev strokovno preverjenih in učinkovitih metod komplementarne medicine, je jasen in razumljiv: sodobni zdravniki naj bi poleg šolske medicine poznali tudi alternativne možnosti zdravljenja.

Doba zavračanja komplementarne medicine je dokončno minila. Navsezadnje ima bolnik pravico do zdravnika, ki mu lahko ponudi optimalno kompleksno zdravljenje, z ustreznimi in preverjenimi alternativnimi metodami vred.

V sklopu komplementarne medicine je homeopatija edina metoda, ki na organizem vpliva z zdravilnimi substancami, nekako od znotraj učinkuje na delovanje telesa in njegov kemizem. Človeku ponuja razredčena naravna zdravila v obliki tablet, kapljic, sirupov in praškov, ki v organizmu sprožijo proces, podoben bolezenskemu (v začetku je možno prehodno poslabšanje stanja). Priporočajo jo pri celem spektru somatskih in psihosomatskih težav, najpogosteje pri preobremenjenosti, stresu, nespečnosti, nervozi, psihičnih stiskah (stres, strah ipd.).

Sofinanciranje zdravstvenih zavarovalnic

Medtem ko se uradna medicina motnjam in boleznim praviloma postavlja po robu z zdravili, metodami in sredstvi, ki učinkujejo proti vzrokom in simptomom zdravstvenih težav, homeopatija bolezni zdravi oziroma lajša z blago koncentracijo zdravilnega sredstva, ki deluje podobno kot bolezen sama.

Tovrstno naravno zdravljenje izvira iz 19. stoletja (leta 1810 je nemški zdravnik Samuel Hahnemann objavil povzetek svoje metode zdravljenja in javnosti predstavil bistvo homeopatije). V homeopatski terapiji se po njegovem principu zdravi podobno s podobnim – manjša količina agensa, ki je povzročil bolezen oziroma motnjo, organizem spodbudi k boju z boleznijo. Princip homeopatskega delovanja je Hahnemann preučeval pri kininu: substanca, ki v večjem odmerku pri zdravem človeku izzove bolezenske spremembe, močno razredčena pri bolniku blaži in zdravi iste bolezenske tegobe. Primerno homeopatsko zdravilo najprej spodbudi znake bolezni, nato pa jih lahko odpravi ali vsaj ublaži.

Leta 2003 so v Köthnu v Nemčiji, ki velja za rojstni kraj homeopatije, ustanovili prvi vseevropski inštitut za homeopatijo, ki naj bi utrdil in nadaljeval znanstveno tradicijo metode zdravljenja bolezni z majhnimi odmerki njihovih povzročiteljev. Homeopatija je priljubljena zlasti v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji in tudi v Avstriji. Izvajajo jo strokovno usposobljeni terapevti pa tudi številni zdravniki, ki jo uporabljajo predvsem kot dopolnilno metodo k ortodoksnemu zdravljenju. Več kot 4000 nemških zdravnikov ima specializacijo iz homeopatije in imajo svoje združenje. Homeopatija, akupunktura, fitoterapija in druge učinkovite metode komplementarne medicine so v Nemčiji vse bolj priljubljene. Ker so se izkazale za učinkovite, jih financirajo (vsaj delno) tudi številne zdravstvene zavarovalnice. Raziskava javnega mnenja med tamkajšnjimi uporabniki zdravstvenih storitev je pokazala, da si kar 75 odstotkov bolnikov želi zdravljenja s homeopatskimi zdravili in verjame v njihovo učinkovitost.

Medtem ko slovenske zdravstvene oblasti še vedno vztrajajo pri bolj ali manj ekskluzivnem priznavanju metod klasične zahodne medicine, v svetu priznavajo vse večji pomen akupunkture, akupresure in homeopatije pa tudi nekaterih drugih komplementarnih metod pri zdravljenju.

Raziskave kažejo, da je homeopatija izredno učinkovita pri astmatičnih težavah. Skupina anglosaksonskih specialistov, pod vodstvom prof. dr. Davida Reillyja, s škotske univerze v Glasgowu je ugotovila, da sodi astma s svojimi številnimi kroničnimi težavami med dokaj redka obolenja, pri katerih uradna medicina pogosto kapitulira in prizna uspešnost homeopatske terapije.

Podobno kot druge metode iz spektra komplementarne medicine je tudi homeopatija usmerjena predvsem na izvor bolezni in na pacienta kot celovito bitje, ne pa na simptome in diagnozo. Za pravega homeopata je ključen bolnik, ne le njegova bolezen.

Homeopati, ki poskušajo najprej ugotoviti vzrok bolezni in jo šele nato zdravijo, bolnike razvrščajo v posamezne tipe, ki so povezani z določenimi naravnimi zdravili iz homeopatske lekarne. Homeopatija je učinkovita tako pri akutnih kot pri subakutnih in kroničnih boleznih.

Vir:
Delo, 12. december 2005, Nina Mazi: Homeopatija