similia similibus curentur

(S)PODOBNO S PODOBNIM

16.12.2014 00:00

Novinarka Diana Zajec v današnjem Delu piše tudi o nonsensih v odnosu do homeopatije. Pristope k zdravljenju je mogoče izboljševati in jih nadgrajevati, tudi s homeopatijo.

Novinarka Dela Diana Zajec v komentarju (S)podobno s podobnim ugotavlja, da »prav te dni mineva 17 let od precedenčnega odvzema zdravniške licence na Slovenskem. Od odločitve skupščine zdravniške zbornice, da zdravnici Darji Eržen odvzame dovoljenje za opravljanje zdravniškega dela, zaradi »hujše kršitve stanovskih pravil«, kot je pred tem ocenilo prvostopenjsko razsodišče istega stanovskega združenja. Zaradi zdravljenja s homeopatijo. Zaradi tega, ker je pacient, ki je jemal tudi homeopatsko zdravila, umrl. Okoliščine tega tragičnega dogodka so bile zapletene, precej nejasne, nikakor enoznačne. Zdravnica je tedaj svojemu pacientu pomagala, kot je opozorilo njeno stanovsko združenje, »na protipraven in škodljiv način«.
 
Takrat so se v slovenski javnosti nanizala zelo raznovrstna mnenja, ki so se, gledano s širšega zornega kota, sukala okrog dveh polov: bodisi v zagovor zdravnici, ki so jo njeni kolegi in pacienti nadvse cenili in spoštovali kot zgledovanja vredno osebnost, bodisi v bran strokovno-zakonodajni ločnici med uradno medicino in homeopatijo, ki pri nas ni bila nepriznana in ne dovoljena oblika zdravljenja.
 
In tako je ostalo vse do danes. Veliko vode je preteklo od takrat, nanizalo seje veliko novih, pronicljivih, dokazljivih in dokazanih vedenj, ki izrisujejo vse bolj celovito sliko homeopatije, vede, ki se v dobrih dveh stoletjih, odkar jo je utemeljil in v prakso umestil nemški zdravnik Samuel Hahnemann, ni kaj dosti spremenila. Se vedno je metoda zdravljenja, ki prisega na načelo Similia similibus curentur. Na zdravljenje podobnega s podobnim.
 
Kompatibilnost, združljivost, moč dopolnjevanja za še bolj učinkovito zdravljenje so v iskanju razlogov za (so)bivanje in (so)delovanje med uradno medicino in homeopatijo v tem času v tako rekoč vsaki od držav stare celine pripeljali do rešitve. Na različne načine, seveda, po različnih poteh. Toda povsod je bilo temeljno in glavno načelo iskanje prednosti, ki jih zagotavljata tako en kot drug pristop. Izjema je le še - Slovenija.
 
Z nadaljnjim umeščanjem homeopatije med mazaštvo javno pričakovanega premika, jasno, ne bo mogoče doseči. A danes je tudi uradna medicina spoznala, da tovrstne teme in dileme le še na Slovenskem dobivajo oznako heretičnega, zavržnega, povsem nedopustnega ravnanja. Praksa v drugih evropskih državah je povedna. Pričakovanja in želje javnosti, strokovne ali laične, pa tudi ne smejo in ne morejo biti v nedogled spregledovane. Pristati morajo na skupnem imenovalcu.
 
V bolnišnicah med zdravljenjem umre ogromno bolnikov -zaradi napak, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. V ZDA so z uvedbo učinkovitih sistemov za preprečevanje takšnih napak v samo treh letih ohranili 50.000 življenj, število tovrstnih dogodkov zmanjšali za 1,3 milijona, stroški zdravstvene obravnave pa so se s tem znižali za 12 milijard dolarjev.
 
Napake so bile in bodo. Nemogoče jih je povsem izkoreniniti, mogoče jih je preprečevati. Pristope k zdravljenju je mogoče izboljševati in jih nadgrajevati. S celovitim sodelovanjem, z boljšo komunikacijo in, konec koncev, tudi s privzemanjem dobrih praks.
 
Ne nazadnje vsi vemo, da slovensko izumljanje tople vode pri uradnem razumevanju homeopatije ni (več) potrebno, nadaljevanje terapije z ledenim tušem pa lahko do konca spodkoplje zdravje (sistema).«
 
Vir:
DELO, 16. december 2014, Diana Zajec: (S)podobno s podobnim