similia similibus curentur

O HOMEOPATIJI V LETNEM POROČILU VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2014

27.05.2015 00:00

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 27. maja 2015 predsedniku Državnega zbora poslala Dvajseto redno letno poročilo, ki se nanaša na delo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v letu 2014. Varuhinja v poročilu za leto 2014 ponovno opozarja, da mora ministrstvo za zdravje pripraviti predlog sprememb zakona o zdravniški službi in šele po uveljavitvi njegovih sprememb bodo lahko zdravniki homeopatsko dejavnost opravljali brez strahu pred nesorazmernimi posledicami izgube licence.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v Dvajsetem rednem letnem poročilu za področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ugotavlja (stran 281):

  
"Že v letnem poročilu za leto 2012 smo predlagali, naj Ministrstvo za zdravje (MZ) čim prej pripravi predlog nujnih sprememb in dopolnitev zdravstvene zakonodaje, kar je potrdil tudi državni zbor. Vendar MZ tega ni storilo, kakor tudi ni uresničilo predloga iz lanskega leta, naj pripravi izhodišča zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter organizira široko javno razpravo. Dejstvo, da je bilo MZ v letu 2014 večji del leta brez pravega vodstva, ne opravičuje zaskrbljujočega stanja na vseh področjih, za katera je ministrstvo pristojno. Varuh človekovih pravic RS (Varuh) v okviru svojih nalog ne more zahtevati ugotovitve politične odgovornosti za neresno vodenje MZ, lahko pa opozarja, da sta večkratna menjava ministra oziroma prevzem začasnega vodenja povzročila škodo, saj sta močno vplivala na delovanje celotnega sistema zdravstvenega varstva, še zlasti pa na pravočasno pripravo normativnih podlag, ki bi omogočile odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nadaljnji razvoj.
 
Varuh meni, da bi moral zakon določiti strožje pogoje za izrabo zakonske izjeme in preprečiti škodo, ki na ta način nastane zaradi neprimernega vodenja. Še tako dobra državna administracija ne more dlje časa izvajati vseh upravnih nalog brez ustreznih političnih smernic in navodil ministra ali ministrice.
 
Komunikacija ministrstva s strankami (vključno z Varuhom) je tudi v preteklem letu običajno potekala z zamudami. Potreba po stalnem opozarjanju ministrstva na pravočasnost odgovorov nikakor ni v skladu z načeli strokovne, prijazne in ljudem namenjene uprave. Še celo Komisija za medicinsko etiko, ki naj bi predstavljala vrhovnega razsodnika pri različnih etičnih dilemah, na ugovore zoper svoje dopise tudi po dveh Varuhovih urgencah sploh ne odgovarja.
 
Varuh zato ponavlja lansko opozorilo, da lahko pravočasen in vsebinsko ustrezen odgovor pogosto prepreči dolgotrajne in drage pravne postopke ter zmanjša delo drugih državnih organov.
 
Varuh je na alarmantno stanje na področju zdravstva opozoril tudi ministrico za zdravje in njene sodelavke, in sicer na sestanku konec leta 2014, in se seznanil z načrtom dela ministrstva, ki predvideva najprej pripravo nacionalnega programa, šele kasneje pa pripravo potrebnih zakonskih rešitev. Varuh meni, da bi se za nekatere nujne izboljšave sistema lahko dogovorili že pred sprejemom nacionalnega programa.
 
Varuhinja opozarja, da delo Ministrstva za zdravje ni dobro organizirano in nihče ne ugotavlja odgovornosti posameznih javnih uslužbencev za neopravljeno delo.
 
Varuhinja opozarja, da je nesprejemljivo, da je Ministrstvo za zdravje potrebovalo dve leti in štiri mesece za pripravo odgovora, ki bi ga moralo pripraviti v dveh mesecih (stran 78)."
 
Varuhinja človekovih pravic v dvajsetem rednem letnem poročilu glede ureditve homeopatije za zdravnike ugotovi (stran 286):

 
»Omeniti je treba sklep Zdravniške zbornice Slovenije, ki ne vidi več ovir, da bi zdravniki lahko opravljali tudi homeopatsko dejavnost, ne da bi jim grozila izguba licence, izdane na podlagi Zakona o zdravniški službi. To je šele prvi korak k ureditvi homeopatije na način, ki bo primerljiv z drugimi evropskimi državami, saj mora MZ pripraviti predlog sprememb omenjenega zakona in šele po uveljavitvi njegovih sprememb bodo lahko zdravniki homeopatsko dejavnost opravljali brez strahu pred nesorazmernimi posledicami izgube licence
 
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je že v devetnajstem rednem letnem poročilu za leto 2013 glede homeopatije opozorila, da je največja ovira vzpostavitvi mreže izvajalcev dopolnilnih metod zdravljenja, ki so že priznane v tujini, v primerjavi s tujimi ureditvami nerazumna zahteva Zakona o zdravniški službi, da zdravniki ne smejo opravljati homeopatske dejavnosti, saj drugače izgubijo licenco za delo. Pacienti, ki bi želeli izbrati homeopatsko zdravljenje, ne morejo dobiti niti recepta za homeopatska zdravila, čeprav zakonskih ovir za njihovo izdajo ni. Zdravnikom in pacientom je treba zagotoviti pravico do izbire zdravljenja. Pozvali so, da naj ministrstvo za zdravje prouči normativno ureditev posameznih metod zdravljenja ter na tej podlagi pripravi ustrezne spremembe zakonodaje.
 
V pregledu aktivnosti varuhinje v letu 2014 so navedene naslednje aktivnosti varuhinje glede homeopatije in komplementarnih metod zdravljenja, in sicer:
 
Neurejenost homeopatije škodi pacientom (stran 289): Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Tone Dolčič, svetovalki pri Varuhu Martina Ocepek in Simona Šemen so se 27. 1. 2014 srečali s predstavnicami Slovenskega homeopatskega društva (SHD). Predstavnice SHD so varuhinji in njenim sodelavcem orisale problematiko in možnosti urejanja položaja homeopatije v slovenskem prostoru. Izpostavljene so bile tudi težave, ki jih homeopatski stroki povzročajo zdravilci brez medicinske izobrazbe.
 
O komplementarnih metodah zdravljenja (stran 291): Namestnik varuhinje Tone Dolčič se je na Zdravniški zbornici Slovenije 13. 10. 2014 udeležil sestanka v zvezi z umestitvijo zdravnikov, ki se ukvarjajo s komplementarnimi metodami zdravljenja.
 
Okrogla miza o homeopatiji (stran 291): Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Tone Dolčič sta se 17. 12. 2014 udeležila skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, kjer je varuhinja sodelovala na okrogli mizi o problematiki homeopatije v Sloveniji.
 
Vir:
Dvajseto redno letno poročilo, ki se nanaša na delo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v letu 2014