V LJUBLJANI SMO DOBILI ULICO POIMENOVANO PO DR. MATEVŽU FAUSTU GRADIŠKU

Matevž Faust Gradišek se je rodil v Zgornjih Gameljnah 1. septembra 1776, umrl je v Šmartnem pod Šmarno goro 11. novembra 1837. Bil je usmiljeni brat, zdravnik in eden prvih zdravnikov homeopatov na Slovenskem, z velikimi uspehi pri zdravljenju kolere. V red usmiljenih bratov je bil sprejet 9. januarja 1789 na Dunaju in dobil ime Faust (Faustus). Medicino je študiral na medicinski fakulteti Karlove univerze v Pragi, kjer je 30. junija 1806 opravil izpit in postal zdravnik. Bil je prior ljubljanskega samostana usmiljenih bratov in predstojnik civilne bolnišnice na Ajdovščini v Ljubljani (1806-1811), ustanovitelj prve klinične šole v Ljubljani in na Slovenskem (1808), od leta 1824 do smrti leta 1837 je v Šmartnem pod Šmarno goro imel ambulanto, imenovano Faustulanum.

Dr. Joseph Attomyr je v Pismih o homeopatiji (prvi zvezek, prvo pismo, str. 9-10) leta 1833 zapisal, da je na Kranjskem zelo pomemben mož, ki je homeopatiji pripomogel do veljave. »Ta je bil prej kot zdravnik na glasu, sedaj v tihi samoti na svojem ne daleč od Ljubljane ležečem letovišču, v tako imenovanem Faustulanumu živeči Eremita, častitljivi starček, ki samo obžaluje, da mu zaradi visoke starosti ne bo več usojeno doživeti popolnega propada alopatije.«

Portret Matevža Gradiška, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja naslikal Matevž Langus, je v zbirki slik Narodnega muzeja. Univerzitetni klinični center je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška. Dr. Jurij Šilc je leta 2000 izdal knjigo o življenju in delu Matevža Gradiška z naslovom »Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem«.

Anton Slodnjak je napisal, da je pesnik France Prešeren z Romanco od Strmega grada, ki se je ohranila v rokopisu tudi pod bolj jasnim naslovom Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori in s šaljivim pripisom, gotovo hotel tudi razveseliti gostoljubnega in bistrega strica Jakoba, ki je imel smisel za umetnost in igro besede, ter njegove šmarnogorske goste. Morebiti je hotel z njo tudi malce podražiti slovečega zdravnika homeopata, nekdanjega priorja ljubljanskih usmiljenih bratov Fausta Gradiška, ki je iz svojega Faustulanuma v Šmartnem rad prihajal na Goro pridigat in v goste. Prešernova sestra Lenka pa je zapisala, da njen brat znanega zdravnika Gradiška nikoli ni drugače imenoval kakor doktor Faustus.

Poimenovanje ulice je povezano z zaslužnimi osebnostmi na začetku zdravstvene dejavnosti v Ljubljani, za katere se je komisija za poimenovanje naselij in ulic MOL že v prejšnjih mandatih zavzemala, da bi jih umestili v območje zdravniških stavb kliničnega centra. Gradiškova ulica se odcepi desno, pravokotno, od Zaloške ceste za nevrološko kliniko in je vzporedna s stavbo te klinike, nato pa južno do Šuštarjevega nabrežja. Pred tem je bila brv za pešce poimenovana po Franu Viljemu Lipiću, ta premosti Ljubljanico v nadaljevanju Gradiškove ulice.

V Ljubljani je že nekaj ulic, ki so poimenovane po osebah, ki so zdravile s homeopatijo. Niso pa bili zdravniki, ampak misijonarji, župniki, duhovniki in učitelji, na primer: Knobleharjeva ulica, Metelkova ulica, Peternelova ulica in Potočnikova ulica.

Vir:

Odlok o določitvi imen ulic, parkov, podhoda in sprememb potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana, Uradni list RS, št. 50/2016 z dne 15. 7. 2016

Anton Slodnjak: France Prešeren (1800-1849)

Šilc, Jurij (2000): Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem (Kulturno umetniško društvo Tacen, Ljubljana). 
Šilc, Jurij (2003): »Kaj ni tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe?!« Zmage in porazi priorja Fausta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem.