similia similibus curentur

HOMEOPATIJA: KO SE ZDRAVNIK DVAKRAT UČI

27.01.2012 00:00
Priznana, vendar sporna, a kljub temu ta oblika alternativne medicine spada k najbolj priljubljenim v Avstriji. Izvajajo jo lahko le zdravniki, ki so opravili ustrezno dodatno usposabljanje.

Je to le larifari ali blagor? Ali imajo izvlečki, ki jih v razredčenih zdravilih ni več, še zdravilno moč? Argumenti za in proti se redno objavljajo, a zagovorniki se na to kaj dosti ne ozirajo. Povpraševanje po zdravnikih, ki uporabljajo tudi homeopatijo, je veliko: 97 odstotkom Avstrijcev je pojem alternativna medicina znan, 95 odstotkov homeopatijo pozna. Predvsem ženske so zelo dovzetne zanjo, kot je pred pol leta pokazala anketa družbe Sophie Karmasin Market Intelligence GmbH (družba za tržne raziskave in svetovanje, op. prev.). Ženske cenijo celosten vpogled v zdravljenje z zdravili, pridobljenimi iz naravnih sestavin.
 
Znova mazaštvo
 
V Avstriji je homeopatija trdno v rokah zdravnikov. Kajti po zakonu homeopatsko zdravljenje lahko ponujajo izključno zdravniki, ki so dokončali študij medicine in kot zdravniki že delajo, če so pridobili tudi diplomo iz homeopatije. Če homeopatsko zdravljenje ponuja nekdo, ki po izobrazbi ni zdravnik, se to šteje kot mazaštvo.
 
Gloria Kozel, predsednica Avstrijskega združenja za homeopatsko medicino (ÖGHM), meni da je ta predpis pomemben. »Homeopati so izšolani zdravniki, ki poznajo tudi meje terapevtske metode. Menim, da imajo homeopatski tečaji za laike smisel le v okviru specifičnih tem kot "homeopatska domača lekarna" in podobno.
 
Tudi Annelies Loibl iz Zdravniškega združenja za klasično homeopatijo (ÄKH) poudarja, da se le z izčrpno šolsko medicinsko izobrazbo in dodatnim izobraževanjem iz homeopatije lahko "postavi pravilno diagnozo in pacientu ponudi najboljšo terapijo".
 
Združenji ÖGHM in ÄKH sta namreč v Avstriji tudi edini ustanovi, akreditirani za izobraževanje in dodatno usposabljanje iz homeopatije. V njih zdravniki, ki so končali študij medicine, lahko opravijo izobraževanje v obsegu 350 ur, ter se redno dodatno izobražujejo, pri čemer gospa Loibl še poudarja, da se morajo "zdravniki homeopati redno dodatno izobraževati, tako na področju homeopatije kot na področju šolske medicine". Pri dodatnih izobraževanjih se, po eni strani, poglablja teoretsko znanje, po drugi pa si udeleženci izmenjujejo izkušnje iz prakse ter izkoristijo priložnost, da delajo pod vodstvom mentorja.
 
Dodatno izobraževanje med študijem
 
Obe ustanovi študentom medicine omogočata, da del usposabljanja opravijo že med študijem. A diploma se načeloma izda šele takrat, ko kandidat že lahko opravlja zdravniško dejavnost. Od 1997 imajo študenti medicine tudi možnost izkoristiti ponudbo Homeopatske pobude študentov in študentk (StudentInnen Initiative Homöopathie – SIH). Slednja ponuja znanstveno izobraževanje iz homeopatije že med študijem, "po študentom prijaznih cenah", kot poudarja Sandra Berger iz SIH. Za zdravniško diplomo iz homeopatije se namreč prizna 200 ur tega izobraževanja. 150 ur se lahko opravi pred diplomo – torej že pred zaključkom študija. Sandra Berger priporoča, da se izkoristi tudi ta možnost, ker "med izobraževanjem za splošnega zdravnika ali zdravnika specialista ne ostaja ne časa ne energije, za intenzivno ukvarjanje s tem".
 
V predmetniku študija medicine je homeopatija zelo malo zastopana. Po eni strani je v okviru predmeta »interdisciplinarna obravnava pacienta« predstavljena v vsega sedmih urah. Po drugi strani pa se ponuja izbirni predmet, katerega cilj je, kot meni S. Berger, naučiti se homeopatskih osnov in kako jih kot konvencionalni zdravnik uspešno prenašati v svoje delo in delati interdisciplinarno. Kajti sodelovanje šolske in alternativne medicine je osnova za to, da obe lahko delujeta v dobro pacienta.
 
Naval na SIH in interes za izobraževanje v ÄKH in ÖGHM sta velika. Na dunajski medicinski fakulteti na primer 100 študentov redno obiskuje izobraževalne seminarje SIH. Zdravniki se na ta način odzivajo tudi na povpraševanje s strani pacientov. »Pacienti si vedno pogosteje želijo, da se jih celostno obravnava«, pripoveduje Loibl. Ko so pacienti začutili, da pri njih homeopatija deluje in da se zato količino klasičnih zdravil lahko bistveno zmanjša in opusti, so se vedno odločali za to možnost.
 
Zdravnike se izšola tudi v tem, da pravilno uporabljajo homeopatijo: »Svojim pacientom dajem napotke za uporabo pomembnih zdravil za akutne bolezni, a vztrajam pri tem, da me takoj obvestijo, če zdravilo ne deluje – angine je treba pogledati, bolezni dihal poslušati, boleče trebuhe pregledati«, kot pravi Kozel.
  

Vir:

Die Presse, 27. januar 2012, Alexia Weiss, Homöopathie: Wenn der Doktor zweimal lernt

 

Prevod: SHD