similia similibus curentur

NAJPREJ ZDRAVNICA, ŠELE NATO HOMEOPATINJA

06.07.2010 00:00

Novinarka Dnevnika Zdenka Đokić je zapisala, da “na Nizozemskem homeopatska zdravila redno uporablja 40 odstotkov ljudi. Homeopatija je vključena v njihov zdravstveni sistem, zato tudi zdravniki ne izbirajo med homeopatskimi zdravili in zdravili uradne medicine, ampak lahko potenciale obojih združujejo, s čimer izboljšujejo uspehe zdravljenja. Homeopatija si počasi utira pot tudi k nam. Da bi nam približalo uspešne tuje prakse, Slovensko homeopatsko društvo vsako leto organizira poletno šolo, na katero povabijo ugledne tuje zdravnike homeopate. Letos je bila to nizozemska pediatrinja in homeopatinja Yvonne Pernet-de Ridder, ki ima več kot 30 let izkušenj zdravljenja otrok. Srečali smo se z njo in jo povprašali o uspehih zdravljenja, ki jih dosega med svojimi mladimi bolniki.«

Novinarka Zdenka Đokić je za prilogo Moje zdravje opravila intervju z dr. Yvonne Pernet-de Ridder, nizozemsko pediatrinjo in homeopatinjo, ki je v okviru Slovenskega homeopatskega društva predavala o homeopatskem zdravljenju otrok na poletni šoli od 28. do 30. maja 2010 v Fiesi.
 
Kakšen je status homeopatije na Nizozemskem?
 
Homeopatija je pri nas splošno sprejeta kot ena od oblik komplementarne medicine, izvajajo pa jo v glavnem zdravniki, tj. doktorji medicine. Homeopati, ki po izobrazbi niso zdravniki, so zelo redki in tudi sicer veljajo priporočila, naj se ljudje vedno obrnejo na strokovnjaka uradne medicine, ki je opravil dodatno izobraževanje iz homeopatije, ne pa na posameznike, ki so se homeopatskega zdravljenja priučili brez medicinskega predznanja. Ljudje tudi sicer bolj zaupajo zdravnikom in prav je tako. To se pozna tudi na uspehih zdravljenja.
 
Tudi vi ste zdravnica uradne medicine, ki se je homeopatije priučila naknadno, po specializaciji iz pediatrije.
 
Jaz sem ena tistih, ki je med ljudmi deležna zaupanja (smeh). Vedno znova ponavljam, da sem v prvi vrsti pediatrinja, vendar je moj cilj celostna obravnava. Zato sem kaj kmalu razširila obzorja, ki mi jih je ponudila medicinska izobrazba. Odločila sem se, da bom zdravila z vsemi sredstvi, ki so mi na voljo. Če se predhodno seveda prepričam, da delujejo.
 
Preden ste se v to prepričali, ste verjeli, da homeopatska zdravila delujejo?
 
Iskreno povedano, ne. V začetku nisem zaupala v homeopatijo. Znanje, ki sem ga imela do takrat, preprosto ni dopuščalo, da bi verjela v možnost zdravljenja alergij s sprožanjem alergijskih reakcij. Čeprav sem se čutila omejeno in sem si želela novih pristopov, sem najbolj zaupala tistemu, kar sem poznala in kar je veljalo za preizkušeno. Motilo pa me je, na primer, da smo vsako vnetje ušes zdravili z enim samim antibiotikom, četudi bi morda enak učinek doseglo zdravilo, ki je veliko manj agresivno.
 
Kakšna je bila vaša prva izkušnja s homeopatijo?
 
Pred leti sem imela primer 4-letnega bolnika Willema, ki je prihajal v bolnišnico skoraj vsak mesec s hudimi napadi astme. Nekega dne sem opazila, da sta minila dva meseca, nato trije in Willema ni bilo več k nam. Ker sva imela prej tako intenziven stik, me je seveda zaskrbelo, kaj se dogaja. Poklicala sem njegovo mamo in izvedela, da je družina navezala stik s homeopatskim zdravnikom, ki je dečka pozdravil. Ta zgodba je v meni vzbudila veliko zanimanja, tudi jaz sem si želela izvedeti kako, na kakšen način mu je to uspelo. Navdušila me je možnost, da obstaja način, s katerim lahko porazimo tako trdovratno astmo. Odločila sem se, da ostanem pediatrinja in še naprej delam v bolnišnici, vendar sem začela širiti svoja znanja. Zakaj pa ne, če pomaga bolnikom, sem si rekla. Tega je že 23 let in od takrat sem se priučila ne le homeopatije, ampak tudi psihologije, pedagogike in še nekaterih drugih ved, ki mi pomagajo pri delu z otroki. Povezovanje znanj se mi zdi ključno, vendar se osebno ne opredeljujem.
 
Homeopatska zdravila torej lahko pomirijo hude astmatične napade. Katerim zdravstvenim težavam so še lahko kos?
 
Naj na začetku izpostavim, da pri težavah oz. boleznih ne uvajam samo homeopatskih zdravil, ampak standardni terapiji dodajam homeopatska zdravila, torej kombiniram terapiji. Tak pristop je še posebej velike uspehe pokazal pri otrocih s hiperkinetično motnjo (ki se kaže s hiperaktivnostjo, motnjami pozornosti in impulzivnostjo). To so stanja, ki se jih homeopatsko zelo lepo pozdravi. Otroci se umirijo in v šoli dobro funkcionirajo. Rezultati so se pokazali tudi pri obravnavi otrok z avtizmom, vendar mislim, da po zaslugi zmožnosti uradne medicine, homeopatske podpore in mojih ostalih znanj na področju vedenjskih motenj. Homeopatska zdravila so v moji praksi marsikdaj uspešno podprla tudi zdravljenje epilepsije, vnetij ušes, grla in nosu, težav s pljuči, pa tudi diabetesa.
 
Omenili ste povezovanje znanj, vsestranskost. So to odlike dobrega pediatra?
 
Sem mama treh otrok in največ o svojem delu sem se naučila prav od njih. Zdi se mi zelo pomembno, da se znamo približati otroku in se pogovarjati z njim. Večina pediatrov ob prihodu v ambulanto govoril le s starši. Jaz vedno govorim tudi z otrokom. Če je premajhen in še ne zna govoriti, se igram z njim, se ga dotikam, če je potrebno, se usedem z njim na tla, da ugotovim, kakšen značaj ima, kako se odziva. Vedno opazujem ljudi in stvari okoli sebe, obenem pa vsrkavam informacije in to mi navadno največ pove o tem, kakšno zdravljenje bi bilo smiselno uvesti. Vedno tudi vprašam otroka in njegove starše, kaj jih najbolj moti, kaj želijo izboljšati, pozdraviti. Če ni tovrstne komunikacije in zaupanja, otrok ne bo zares motiviran za zdravljenje. To je celostni pristop, na katerega prisegam.
 
Veliko potujete in predavate zdravnikom homeopatom oz. tistim, ki bi to radi postali. Kaj je ključno sporočilo, ki ga želite deliti z njimi?
 
Predavam samo zdravnikom uradne medicine, ki se želijo pobliže spoznati s homeopatijo oz. so že zapluli v te vode. Ne povezujem pa se s tistimi, ki prakticirajo homeopatijo brez medicinske izobrazbe. V takšne „zdravilce“ ne verjamem, saj sem primarno zdravnica in niti nisem tako alternativna, kot bi si kdo mislil. Najbolj zaupam svojemu stetoskopu in svojemu vidu, sluhu ter seveda znanju, ki sem ga pridobila med študijem medicine. Komplementarne medicine se poslužujem le do te mere, da lahko z njo polnim vrzeli uradne medicine. To svetujem tudi ostalim, saj lahko le tako ustvarimo ugodnejše okolje za povečanje zaupanja javnosti in tudi sicer svoja znanja razširimo na način, ki je za bolnike lahko samo pozitiven.
 
Vir:
Dnevnik, Moje zdravje (letnik V, št. 119), 6. julij 2010, Zdenka Đokić: Najprej zdravnica, nato homeopatinja