Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije, št. 64/2011-UPB2) so bile na redni letni skupščini Slovenskega homeopatskega društva 30. marca 2012 sprejete spremembe in dopolnitve temeljnega akta Slovenskega homeopatskega društva, tako da se ta glasi:


 

Statut Slovenskega homeopatskega društva

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen



Slovensko homeopatsko društvo (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno, samostojno, strokovno in nepridobitno združenje fizičnih oseb. Sedež društva je v Ljubljani. Naslov sedeža društva se določi s sklepom upravnega odbora društva.

Slovensko ime društva je: Slovensko homeopatsko društvo.
Angleško ime društva je: The Slovenian Homeopathic Society.
Kratica društva se glasi: SHD

Društvo v pravnem prometu uporablja svoje registrirano ime.

 

2. člen

 

V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

3. člen

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki posluje po tem statutu in v skladu z veljavnim Zakonom o društvih. Društvo zastopa predsednik društva, ki je tudi zakoniti zastopnik društva, v primeru njegove zadržanosti opravlja njegove naloge podpredsednik, v primeru zadržanosti obeh pa tajnik društva, vendar oba samo v okviru vsakokratnih pooblastil.

 

4. člen

 

Društvo deluje na območju Republike Slovenije in se lahko samostojno povezuje ali včlani v drugo sorodno domačo, tujo ali mednarodno društvo ali organizacijo s podobnimi nameni in cilji, določenimi s tem statutom.

 

5. člen

 

Društvo ima svoj grafični znak (logotip), ki je sestavljen iz kozmograma in napisa »slovensko homeopatsko društvo«. Kozmogram je oblikoval in poklonil društvu akademski kipar in geomantik Marko Pogačnik. Razlaga kozmograma: osnova je kapljica vode (kroglica) kot nosilka informacije. Informacijo predstavljajo trije trikotniki, oblikovani v skodelice treh velikosti, ki simbolizirajo princip potenciranja. Spirala je znamenje življenjske moči. V treh skodelicah odseva Triglav kot znamenje slovenske identitete.
 
Društvo ima dva (2) pečata z znakom društva in napisom »slovensko homeopatsko društvo«, označena s številkama 1 in 2.

 

II. NAMEN, CILJI DELOVANJA IN DEJAVNOSTI DRUŠTVA

 

6. člen

 

Slovensko homeopatsko društvo je strokovno društvo, katerega osnovni namen je proučevanje, poučevanje in skrb za razvoj homeopatije.

Cilji delovanja društva so:
- varovanje in utrjevanje ugleda homeopatije kot celostnega sistema zdravljenja ter preprečevanje njene zlorabe
- varovanje teoretskih osnov homeopatije: homeopatija je celostni sistem zdravljenja, ki temelji na preizkusih homeopatskih zdravil na zdravih prostovoljcih, zakonu podobnosti in predpisu enega zdravila
- delovanje v prid visoki ravni homeopatije v Sloveniji
- poučevanje homeopatije v okviru društva ter na medicinski fakulteti in fakultetah drugih medicinskih strok
- skrb za visoko strokovno raven programov podiplomskega izobraževanja in usposabljanja iz homeopatije
- skrb za dostopnost do kvalitetnih homeopatskih storitev čim širšemu krogu prebivalcev Republike Slovenije
- obveščanje in vzgoja javnosti o homeopatiji
- ureditev zakonskega statusa homeopatije v naši državi – homeopatija kot del zdravstvene dejavnosti
- sodelovanje v postopkih oblikovanja politik, predpisov in ukrepov na državni in mednarodni ravni ter predstavljanje interesov članov v teh postopkih
- razvito sodelovanje z državnimi institucijami, mednarodnimi institucijami, nevladnimi organizacijami, mediji ter splošnimi in strokovnimi javnostmi
- sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine homeopatije na Slovenskem
- delovanje članov v skladu z etičnim kodeksom društva
- varovanje moralnih pravic članov.

Za dosego svojega namena in ciljev delovanja izvaja društvo sledeče dejavnosti:
- organizacija brezplačnih razprav, predavanj, okroglih miz in podobnih prireditev za strokovno in/ali laično javnost
- informiranje in obveščanje laične in strokovnih javnosti o homeopatiji
- vodenje spletne strani društva, na kateri so laični in strokovni javnosti dostopne ustrezne informacije
- izdajanje strokovnega brezplačnega biltena za svoje člane
- vključevanje v postopke oblikovanja politik, predpisov, ukrepov in praks, ki imajo vpliv na razvoj homeopatije
- dajanje pobud, svetovanje in sodelovanje z državnimi institucijami in nevladnimi organizacijami
- sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi društvi ali organizacijami pri uresničevanju projektov, ki imajo enake ali sorodne cilje, kot so cilji društva
- izmenjavanje mnenj in stališč s podobnimi mednarodnimi in tujimi organizacijami in društvi
- svetovanje, strokovna in tehnična pomoč članom društva s področja homeopatije
- pridobivanje javnih in zasebnih sredstev za financiranje projektov.

Društvo za dosego ciljev lahko opravlja pridobitno naslednje dejavnosti:
- organizacija osnovnega in stalnega (dopolnilnega) podiplomskega izobraževanja in usposabljanja iz homeopatije (85.590 Drugo nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje)
- izdajanje strokovne literature in revij s področja homeopatije (58.110 Izdajanje knjig in 58.140 Izdajanje revij in druge periodike).

Pridobitna dejavnost društva je povezana z nameni, cilji delovanja in dejavnostmi društva, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva in se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

7. člen

 

Društvo nima pridobitnih ciljev. Morebitne presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja oziroma porabi za uresničevanje namenov ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitnih dejavnosti, ki jih določa ta statut, in jih ne deli med člane.

 

III. JAVNOST DELA DRUŠTVA

 

8. člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Društvo obvešča širšo javnost o svojem delovanju prek sredstev javnega obveščanja in spletne strani društva, člane pa tudi preko elektronske pošte in/ali internega brezplačnega strokovnega biltena društva.

Za zagotovitev javnosti delovanja društva in posredovanje informacij je odgovoren predsednik društva, pri tem mu pomagata podpredsednik in tajnik društva. Predsednik društva lahko za izvajanje te naloge določi predstavnika društva za stike z mediji.

 

9. člen

 

Na vseh sejah organov društva se vodi zapisnik, iz katerega mora biti razvidno število navzočih članov, sklepčnost, izid glasovanja, vsebina sklepov in vsi drugi podatki, na podlagi katerih je moč nadzirati veljavnost poteka ali delovanja organov društva. Zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.

Zapisniki sej vseh organov društva so na vpogled članom društva in z zakonom za to določenim osebam.

 

10. člen

 

Društvo lahko določene podatke ali informacije označi kot poslovno tajnost (na primer evidenca članov itd.). O določitvi in razveljavitvi tajnosti odloča upravni odbor društva. Razkritje poslovne tajnosti nepooblaščeni osebi se šteje kot hujša kršitev.

 

IV. ČLANSTVO

 

11. člen

 

Članstvo v društvu je osebno in prostovoljno. Društvo ima redne, častne in pridružene člane. 

 

12. člen

 

Redni člani društva so zdravniki in zobozdravniki.

 

13. člen

 

Častni član društva je lahko fizična oseba, ki je v daljšem časovnem obdobju s svojo ustvarjalno dejavnostjo, moralno ali materialno podporo bistveno vplivala in prispevala k razvoju in uveljavljanju homeopatije ali društva oziroma si prizadevala za uresničitev ciljev, določenih v statutu društva.

Sklep o imenovanju častnih članov sprejme skupščina na predlog upravnega odbora ali najmanj desetih članov društva.

Častni člani lahko sodelujejo pri delu društva, nimajo pa pravice odločanja in glasovanja ter ne morejo biti izvoljeni v organe društva.

Častni član lahko postane tudi član društva. Pravice in dolžnosti častnega člana, ki je tudi redni član društva, so enake pravicam in obveznostim rednega člana.

Častni član pa lahko na predlog oziroma povabilo predsednika častnega razsodišča sodeluje v častnem razsodišču društva, ne more pa odločati in glasovati.

 

14. člen

 

Pridruženi člani so fizične osebe, ki podpirajo in simpatizirajo z delom društva ter s svojimi prispevki in s plačilom letne članarine pomagajo društvu.

Pridruženi člani lahko sodelujejo pri delu društva, nimajo pa pravice odločanja in glasovanja ter ne morejo biti izvoljeni v organe društva.

 

15. člen

 

Izpolnjevanje pogojev za rednega člana društva ugotavlja in potrjuje upravni odbor.

Kandidat za člana društva pošlje pravilno izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo na naslov društva, s katero se zaveže, da bo deloval v skladu s temeljnim aktom društva. Kandidat za rednega člana društva pristopni izjavi priloži kopijo diplome medicinske fakultete.

Upravni odbor najkasneje v petnajstih (15) dneh od prejema pristopne izjave pošlje kandidatu pisni odgovor o izpolnjevanju oziroma obrazložen odgovor o neizpolnjevanju pogojev za članstvo v društvu. V petnajstih (15) dneh po prejemu pozitivnega odgovora mora kandidat plačati letno članarino. Z dnem plačila članarine kandidat postane član društva.

O članih društva se vodi evidenca, ki je zbirka osebnih podatkov in vsebuje ime in priimek, kraj in datum rojstva, poklic, izobrazbo, naslov prebivališča, telefonsko in/ali telefaks številko in elektronski naslov člana. Evidenca članov društva je poslovna tajnost društva in je na vpogled samo tistim članom društva in/ali pooblaščeni osebi, ki jih glede na potrebo vedenja določi predsednik društva in upravni odbor.

Pristopna izjava vsebuje izrecno soglasje člana društva k obdelovanju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, ki se obdelujejo za namen vodenja evidence o članih ter urejanja in vzpostavljanja korespondence med društvom in člani.

Ob plačilu letne članarine morajo stari člani sporočiti morebitno spremembo svojih osebnih podatkov, navedenih na pristopni izjavi, ki so se spremenili.

 

16. člen

 

Članarina je letna in se plačuje za tekoče koledarsko leto (1. januar do 31. december).

Višino letne članarine določi upravni odbor društva. Upravni odbor lahko določi nižjo članarino za člane, ki imajo status študenta, upokojenca ali brezposelne osebe. Iz utemeljenih razlogov in na predlog člana, ki izkaže slabo socialno stanje, lahko upravni odbor članu zniža letno članarino ali ga oprosti plačila letne članarine.

Člani so dolžni plačati članarino do 1. marca tekočega leta.

Članarina se nakazuje na transakcijski račun društva. Nakazilo na transakcijski račun mora vsebovati ime, priimek in naslov osebe, ki članarino plačuje, v namenu navedeno »članarina za leto«, s pripisom polne letnice, za katero se članarina plačuje.

 

17. člen

 

Članstvo v društvu preneha:
- s prostovoljnim izstopom,
- s črtanjem,
- z izključitvijo,
- s smrtjo.

Član lahko prostovoljno izstopi iz društva, tako da društvu posreduje pisno izjavo o izstopu. Šteje se, da mu je članstvo prenehalo s trenutkom, ko društvo prejme njegovo izjavo o izstopu.

Člana, ki do 1. marca tekočega leta ne plača članarine, niti je ne plača v dodatnem roku, ki ga v pozivu za plačilo članarine določi upravni odbor, se črta iz evidence članov. Članstvo fizične osebe preneha s smrtjo, v tem primeru se člana črta iz evidence.

Upravni odbor, ali najmanj deset članov društva, lahko predlaga izključitev člana, če:
- ravna v nasprotju z določili tega statuta, s sprejetimi predpisi društva ali s sklepi organov društva
- očitno ravna v škodo društvenih, moralnih in materialnih koristi društva
- preprečuje drugim članom, da bi ravnali v skladu s tem statutom ali v prid društva.

Sklep o izključitvi člana sprejme častno razsodišče. Zoper sklep častnega razsodišča se lahko član pritoži na skupščino. Pritožba ne zadrži izvajanja sklepa, zato pravice članstva mirujejo do dokončne odločitve skupščine.

Skupščina lahko iz navedenih razlogov izključi tudi častnega člana.

Član, ki izstopi in izključeni član nimata pravice do povrnitve članarine.

 

18. člen

 

Pravice članov društva so, da:
- volijo in so izvoljeni v organe društva pod pogoji tega statuta
- dejavno sodelujejo pri vseh dejavnostih društva in uresničujejo njegove cilje in naloge
- dejavno oblikujejo in uresničujejo program dela društva
- dajejo predloge organom društva k delu in izpolnjevanju nalog
- so obveščeni o delu organov ter finančnem in materialnem poslovanju društva
- brezplačno prejemajo obvestila in bilten društva
- imajo dostop do informacij, ki prispejo na društvo.

 

19. člen

 

Dolžnosti članov društva so, da:
- spoštujejo statut društva, druga pravila društva ter sklepe organov društva
- delujejo v interesu društva ter varujejo ugled društva in homeopatije
- delujejo v skladu z etičnim kodeksom društva
- tvorno prispevajo pri izvrševanju programa društva, sklepov skupščine in drugih organov društva
- opozarjajo na nepravilnosti pri delu društva
- skrbno varujejo poslovne tajnosti društva
- plačujejo članarino oziroma redno poravnajo svoje finančne obveznosti do društva.

 

20. člen

 

Pravice in dolžnosti članov so častne in prostovoljne. Za svoje delo v društvu člani ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke lahko upravni odbor prizna članu ustrezno nagrado.

 

V. ORGANI DRUŠTVA

 

21. člen

 

Organi društva so:
- skupščina,
- upravni odbor,
- predsednik društva, ki je hkrati predsednik upravnega odbora,
- podpredsednik društva,
- tajnik društva,
- nadzorni odbor,
- častno razsodišče.

Predsednik društva, podpredsednik društva, tajnik društva in člani upravnega odbora so lahko samo redni člani, ki so člani društva zaporedoma zadnja tri (3) leta pred izvolitvijo oziroma imenovanjem. Predsednik društva je lahko samo zdravnik z zaključenim izobraževanjem iz homeopatije in najmanj tremi (3) leti samostojne homeopatske prakse.

Člani častnega razsodišča so lahko samo redni člani z vsaj tremi (3) leti praktičnih izkušenj v homeopatski praksi in so redni člani društva zaporedoma zadnja tri (3) leta pred izvolitvijo oziroma imenovanjem.

Predsednik društva je izvoljen za dobo treh (3) let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Podpredsednik društva, tajnik društva, člani upravnega odbora, člani nadzornega odbora in člani častnega razsodišča so izvoljeni za dobo treh (3) let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Navedeni organi društva so za svoje delo odgovorni skupščini.

Vsak izvoljeni član društva je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
- sam zahteva razrešitev oziroma odstopi,
- s svojim ravnanjem povzroči društvu škodo oziroma opravlja svoje naloge glede na funkcijo v organu društva tako, da nastanejo motnje pri delovanju društva in trpi ugled društva.

Upravni odbor lahko na funkcijo razrešenega člana nadomestno voli drugega člana društva. Mandat nadomestnega člana v organu društva poteče istočasno kot mandat ostalih izvoljenih članov.

Tisti, za katerega se predlaga razrešitev, mora biti obveščen o predlogu za razrešitev, hkrati mu mora biti omogočeno, da se pred odločanjem o razrešitvi izjavi o navedbah v predlogu.

O razrešitvi se na seji skupščine glasuje tako, da se glasuje »za« ali »proti«. Razrešitev je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina navzočih članov z volilno pravico.

 

22. člen

 

Volitve v organe društva so lahko javne ali tajne, o čemer odloči skupščina pred glasovanjem.

Javno glasovanje poteka z dvigom rok. Člani se opredelijo »za« ali »proti« predlogu sklepa.

Tajno glasovanje poteka z glasovnicami. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. Glasovnica ni veljavna: (a) če ni izpolnjena, (b) če je glasovalec glasoval za več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, ali (c) če se iz nje ne da razbrati volje glasovalca.

Evidentiranje kandidatov je javno. Volilne predloge lahko da vsak član društva. Kandidat mora s kandidaturo soglašati. Član društva lahko svojo kandidaturo v organe društva pisno napove upravnemu odboru društva pred dnem seje skupščine ali pa volilni komisiji na sami seji skupščine. Postopke evidentiranja kandidatov vodi upravni odbor.

Izvoljenih je toliko kandidatov, kolikor članov ima voljeni organ, in sicer tisti, ki so dobili največje število glasov. Če je izid volitev nejasen, ker sta dobila dva ali več kandidatov enako število glasov, se ponovne volitve izvede samo med kandidati, ki so dobili enako število glasov.

Če je na listi toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, se lahko glasuje o listi kot celoti. V primeru javnega glasovanja je lista izvoljena, če se je zanjo izrekla večina navzočih članov z volilno pravico. V primeru tajnega glasovanja se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. Lista je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina navzočih članov z volilno pravico, ki so oddali veljavne glasovnice.

Če je na listi več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, se glasuje o posameznih kandidatih na listi. V primeru tajnega glasovanja se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.

Predsednik društva je izvoljen neposredno, podpredsednika in tajnika društva pa lahko člani skupščine volijo neposredno ali posredno (listo kot celoto) in nato izvoljeni člani upravnega odbora na prvi seji izmed sebe imenujejo podpredsednika in tajnika društva.

 

23. člen

 

Za pripravo in potek volitev ter za ugotavljanje volilnega izida skrbi volilna komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog predsednika društva ali delovnega predsedstva. Volilno komisijo sestavljajo trije (3) člani, ki med seboj izberejo predsednika volilne komisije. Volilna komisija ugotovi, koliko navzočih je volilo, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko glasov je dobil posamezni kandidat oziroma kandidatna lista.

Predsednik volilne komisije poroča o delu predsedujočemu skupščine. Poročilo je vneseno v zapisnik.

 

24. člen

 

Predstavniki organov društva opravijo primopredajo najkasneje v štirinajstih (14) dnevih po izvolitvi.

Dokler primopredaja ni opravljena, opravljajo tekoče posle člani organov, ki jim je prenehala funkcija, vendar se morajo o vsaki odločitvi posvetovati z novim predsednikom društva.

Predajalec poslov je dolžan prejemnika seznaniti z njegovimi pooblastili in odgovornostmi, predati celotno dokumentacijo o delu organa in vsa sredstva, s katerimi je organ razpolagal.

Prejemnik poslov je dolžan po uspešno opravljeni primopredaji izdati potrdilo, da predajalec poslov nima več obveznosti do organa. S tem prejemnik poslov prevzame posle.

Prejemnik poslov s prevzemov poslov potrdi, da pozna in prevzema vsa pooblastila in odgovornosti prevzete funkcije. Če prejemnik poslov noče prevzeti poslov, navkljub s strani predajalca opravljenimi obveznostmi, se po enaindvajsetih (21) dnevih od datuma volitev šteje, da je primopredaja opravljena.

Nekdanji zakoniti zastopnik društva mora od dneva izvolitve novega zakonitega zastopnika do izdaje odločbe pristojne upravne enote o registraciji spremembe zakonitega zastopnika društva, do vpisa spremembe zakonitega zastopnika v poslovni register Slovenije in do ureditve prenosa pooblastil na bančnem računu društva z novo izvoljenim zakonitim zastopnikom društva usklajevati vse odločitve (poslovne, finančne in vsebinske) in mu nuditi vso potrebno pomoč pri tem.

 

SKUPŠČINA DRUŠTVA

 

25. člen

 

Skupščina društva je najvišji organ društva. Skupščino društva sestavljajo vsi redni člani društva ter častni člani, ki so istočasno redni člani.

Častni in pridruženi člani sodelujejo pri delu skupščine brez pravice glasovanja.

 

26. člen

 

Naloge skupščine društva so:
- sklepa o dnevnem redu zasedanja
- sprejema, spreminja in dopolnjuje temeljni akt društva
- sprejema finančni načrt in program dela društva
- sprejema letno poročilo društva
- voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča
- odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča
- sklepa o poročilih upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča
- imenuje in razrešuje častne člane
- dokončno odloča o izključitvi člana
- odloča o ustanovitvi zveze društev
- odloča o statusnem preoblikovanju društva
- odloča o prenehanju društva
- odloča o prenosu preostanka premoženja društva po prenehanju društva
- odloča o drugih zadevah na podlagi statuta in predpisov društva
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva.

 

27. člen

 

Seja skupščine je lahko redna, izredna ali korespondenčna.

Na sejo skupščine so vabljeni in na njej lahko sodelujejo vsi člani društva, ki so članarino za tekoče leto poravnali najmanj enaindvajset (21) dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.

Redno sejo skupščine skliče upravni odbor društva enkrat letno, predsednik društva pa ima pooblastilo za izvedbo sklica.

Izredna seja skupščine se lahko skliče na zahtevo upravnega odbora ali na pisno zahtevo najmanj ene petine (1/5) članov društva. Upravičeni predlagatelj je dolžan predlagati temo in odločitev, ki naj bi se obravnavala in sprejela na izredni seji skupščine ter svoj predlog pisno obrazložiti.

Upravni odbor in predsednik društva morata sklicati izredno sejo skupščine v tridesetih (30) dneh po prejeti zahtevi upravičenega predlagatelja. Po preteku tega roka lahko skliče sejo skupščine predlagatelj. Na izredni seji skupščine se sklepa samo o zadevi, za katero je sklicana.

O sklicu skupščine društva in s predloženim dnevnim redom ter gradivom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj štirinajst (14) dni pred sklicem. Vsak član ima pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda, vendar najkasneje sedem (7) dni pred sklicem skupščine. Dopolnitev mora pisno obrazložiti in predložiti gradivo. Izjemoma, če dopolnitev dnevnega reda ne zahteva posebnih priprav gradiv za obravnavo ter oblikovanja stališč v tej zvezi, lahko član predlaga dopolnitev dnevnega reda na zasedanju skupščine, in sicer ob obravnavi dnevnega reda.

Upravni odbor ali predsednik društva lahko skliče tudi korespondenčno oziroma e-sejo skupščine. Korespondenčna seja je sklepčna, če se nanjo odzove najmanj polovica rednih članov društva. Skupščina na korespondenčni seji odloča z navadno večino vseh glasov. Na korespondenčni seji se vsem članom pošlje vabilo z izdelanim predlogom sklepov, glede katerih se lahko glasuje: »za« ali »proti«.

 

28. člen

 

Skupščina je sklepčna, če je na predvidenem začetku navzočih najmanj ena tretjina (1/3) članov z volilno pravico.

Če po preteku časa, določenega za začetek dela skupščine, ni navzoča najmanj ena tretjina (1/3) članov z volilno pravico, predsednik društva odloži začetek dela skupščine za pol ure. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je navzočih najmanj ena petina (1/5) članov društva z volilno pravico.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

Skupščina odloča z navadno večino glasov navzočih članov z volilno pravico. V primeru enakega števila glasov »za« in »proti« se glasovanje ponovi.

Kadar se odloča o prenehanju društva, morata biti na skupščini navzoči najmanj dve tretjini (2/3) vseh članov z volilno pravico.

Skupščino vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Če je tudi ta zadržan, jo vodi najstarejši član upravnega odbora.

Delo skupščine lahko vodi tudi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika društva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik in dva člana. Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik društva.

Skupščina izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.

 

UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA

 

29. člen

 

Upravni odbor je izvršilni organ društva in opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela ter vodi delo in poslovanje društva med dvema skupščinama.

Upravni odbor sestavljajo predsednik društva, podpredsednik društva, tajnik društva in do dva (2) redna člana društva. Delo upravnega odbora vodi predsednik društva.

Upravni odbor se na svoji prvi seji zbere najkasneje v štirinajstih (14) dneh po izvolitvi. Skliče ga novoizvoljeni predsednik društva. Na prvi seji upravnega odbora člani novoizvoljenega upravnega odbora lahko imenujejo podpredsednika in tajnika društva. Na prvo sejo so vabljeni tudi člani dotedanjega upravnega odbora, da se opravi primopredaja novoizvoljenim.

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.

 

30. člen

 

Pristojnosti upravnega odbora so:
- skrbi za izvrševanje programa dela društva
- sklicuje seje skupščine in pripravlja gradivo za skupščino
- izvršuje sklepe skupščine
- poroča skupščini o svojem delu in razvoju društva
- pripravi predlog finančnega načrta, programa dela, poročila o delu društva ter letnega poročila društva
- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva
- upravlja s premoženjem društva
- določi in razveljavi tajnost podatkov
- vodi evidenco članov
- odloča o višini letne članarine
- ugotavlja izpolnjevanje pogojev za članstvo
- pripravlja predloge in utemeljitve za imenovanje častnih članov
- pripravlja in predlaga predloge sprememb in dopolnitev statuta društva
- na podlagi statuta društva pripravlja in sprejema druge predpise, potrebne za nemoteno delo društva
- pripravlja in sprejema programe osnovnega in stalnega (dopolnilnega) podiplomskega izobraževanja in usposabljanja iz homeopatije
- imenuje izpitno komisijo, določi izpitne roke in stroške izpita
- skrbi za izvedbo predavanj, razprav ali okroglih miz za strokovno in laično javnost
- imenuje in razrešuje uredniški odbor strokovnega biltena društva
- pripravlja, sprejema in skrbi za izvedbo programa publicistične dejavnosti društva
- odloča o vstopu društva v drugo sorodno domačo, tujo ali mednarodno organizacijo s podobnimi nameni in cilji
- imenuje člane, ki zastopajo društvo v mednarodnih organizacijah in združenjih
- imenuje člane, ki zastopajo društvo v pogovorih z drugimi nevladnimi organizacijami, z državnimi organi in drugimi institucijami v Sloveniji
- pridobiva darovalce in pokrovitelje
- odloča o nagradah za izredne dosežke članov
- odloča o sklenitvi ali prekinitvi delovnih in pogodbenih razmerij in odloča o sklenitvi ali prekinitvi drugih pogodb
- skrbi, da se po poteku mandata oziroma zamenjavi predsednika društva in članov organov izvede komisijska primopredaja arhiva, dokumentacije in popis nalog
- opravlja druge naloge, določene s statutom in z drugimi predpisi društva in naloge, ki mu jih dodatno naloži skupščina.

 

31. člen

 

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik društva, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik društva. Na zahtevo najmanj dveh (2) članov upravnega odbora se mora ta sestati v roku osmih (8) dni.

Upravni odbor sklepa veljavno, če so bili na sejo vabljeni vsi njegovi člani in če je na seji navzočih vsaj polovica članov upravnega odbora. Upravni odbor odloča s sklepi. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov upravnega odbora.

Sklic upravnega odbora praviloma poteka v pisni obliki, v izjemnih primerih pa zadostuje tudi ustna oblika.

Upravni odbor lahko skliče tudi korespondenčno sejo oziroma e-sejo. Korespondenčna seja upravnega odbora je sklepčna, če se nanjo odzove več kot polovica njegovih članov.

 

PREDSEDNIK DRUŠTVA

 

32. člen

 

Naloge in pristojnosti predsednika društva:
- zastopa in predstavlja društvo doma in v tujini
- zastopa društvo v pravnem prometu
- izvršuje sklepe skupščine in upravnega odbora društva
- ima pooblastilo za izvedbo sklica skupščine
- sklicuje in vodi upravni odbor
- v imenu društva podpisuje splošne in posebne predpise, ki jih sprejemata skupščina in upravni odbor, ter vse preostale dokumente društva
- je odredbodajalec za izvajanje finančnega in materialnega načrta
- daje predloge upravnemu odboru za sprejemanje sklepov na sejah upravnega odbora.

 

33. člen

 

Predsednik društva, ki je tudi zakoniti zastopnik, je odgovoren za delovanje društva v skladu s tem statutom, z veljavnim zakonom o društvih in s pravnim redom Republike Slovenije.

Za svoje delo predsednik društva odgovarja skupščini društva, ki ocenjuje njegovo delo in ga na osebno zahtevo ali – ker krši zakon, ta statut, notranje predpise društva ali deluje v nasprotju z interesi društva, kar ugotovi častno razsodišče – na predlog upravnega odbora ali najmanj ene tretjine (1/3) rednih članov društva lahko predčasno razreši funkcije predsednika društva.

 

PODPREDSEDNIK DRUŠTVA

 

38. člen

 

Podpredsednik društva pomaga predsedniku društva pri opravljanju njegovih nalog, v primeru zadržanosti predsednika društva pa v skladu s pooblastili opravlja njegove naloge. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

 

TAJNIK DRUŠTVA

 

34. člen

 

Naloge in pristojnosti tajnika društva, ki je hkrati tudi tajnik upravnega odbora, so:
- usklajuje delo organov društva
- usklajuje uresničevanje delovnega programa in projektov
- predsedniku društva pomaga pri pripravi sej upravnega odbora in skupščine društva
- zastopa društvo v zadevah, za katere ga pooblasti predsednik društva
- skrbi za opravljanje strokovno tehničnih in administrativnih nalog za potrebe društva
- izvršuje druge naloge po pooblastilu upravnega odbora
- za svoje delo je odgovoren skupščini.

Predsednik društva lahko del teh nalog prenese tudi na druge člane upravnega odbora ali društva.

 

NADZORNI ODBOR DRUŠTVA

 

35. člen

 

Nadzorni odbor izvaja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

Nadzorni odbor sestavljajo trije (3) člani društva, ki jih izvoli skupščina članov društva za obdobje treh (3) let, po katerih so lahko ponovno izvoljeni. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani upravnega odbora, lahko pa se udeležujejo sej upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja in glasovanja.

Nadzorni odbor skliče in vodi predsednik odbora, ki ga izmed sebe izvolijo člani odbora na svoji prvi seji. Za organizacijo prve seje poskrbi upravni odbor društva.

Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik odbora, najmanj pa enkrat letno, da se opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in o tem poroča skupščini članov.

Nadzorni odbor lahko sprejema veljavne sklepe, če so navzoči vsi trije člani. Sklep je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dva člana.

Nadzorni odbor lahko skliče tudi korespondenčno sejo oziroma e-sejo. Korespondenčna seja nadzornega odbora je sklepčna, če se nanjo odzovejo vsi člani.

 

36. člen

 

Pristojnosti nadzornega odbora so:
- nadzoruje odgovorno, gospodarno in učinkovito porabo sredstev društva
- izvaja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva
- pregleduje letno poročilo, poročila o finančnem poslovanju društva za minulo leto in finančni načrt za tekoče leto.

Nadzorni odbor pred sprejetjem letnega poročila opravi notranji nadzor v društvu, ki obsega ugotavljanje:
- ali letno poročilo društva obsega resnični prikaz premoženja in poslovanja društva, ter o tem poroča skupščini pred sprejemom letnega poročila
- ali poslovne knjige in letno poročilo omogočajo ocenjevanje ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena ter ciljev društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu in ugotavlja ali se je presežek porabil za te namene, ter o tem poroča skupščini članov pred sprejemom letnega poročila.

Nadzorni odbor daje svoje predloge in pripombe upravnemu odboru, o svojem delu pa poroča in je odgovoren skupščini društva.

 

ČASTNO RAZSODIŠČE DRUŠTVA

 

37. člen

 

Častno razsodišče je pritožbeni organ, ki odloča o pritožbah zoper delo članov društva, o neizpolnjevanju pogojev za članstvo v društvu in neizpolnjevanju dolžnosti članov določenih s tem statutom in drugimi predpisi društva.

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh (3) članov, ki jih izvoli skupščina društva za obdobje treh (3) let, po katerih so lahko ponovno izvoljeni. Na prvi seji častnega razsodišča člani izmed sebe imenujejo predsednika in namestnika predsednika častnega razsodišča.

Predsednik častnega razsodišča lahko, glede na vsak posamezni obravnavani primer, povabi k delu častnega razsodišča tudi častne in druge člane društva.

Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Častno razsodišče ima tudi funkcijo arbitraže v primeru sporov.

Častno razsodišče dela na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik. Častno razsodišče lahko sprejema veljavne sklepe, če so navzoči vsi trije člani. Sklep je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dva člana.

Častno razsodišče lahko skliče tudi korespondenčno sejo oziroma e-sejo. Korespondenčna seja častnega razsodišča je sklepčna, če se nanjo odzovejo vsi člani.

 

38. člen

 

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so:
- kršitve določb statuta
- kršitve etičnega kodeksa
- nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu
- neizvrševanje sklepov organov društva
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva ali homeopatije
- reševanje pritožb na strokovno delo rednih članov društva.

Častno razsodišče lahko izreče naslednje ukrepe: opomin, javni opomin ali izključitev iz društva. Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino kot drugostopenjski organ.

 

STALNI ALI ZAČASNI STROKOVNI ODBORI DRUŠTVA

 

39. člen

 

Upravni odbor lahko imenuje za realizacijo posameznih nalog stalne ali začasne strokovne odbore, ki niso organi društva. Strokovni odbor mora na svoje seje povabiti predstavnika upravnega odbora. Strokovni odbor opravlja naloge, kot mu jih dodeli upravni odbor. Strokovni odbor je za svoje delo odgovoren in o svojem delu poroča upravnemu odboru.

 

VI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

 

40. člen

 

Viri prihodkov društva so:
- članarina
- prihodki iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva
- prostovoljni prispevki, darila in volila
- prispevki darovalcev in pokroviteljev
- sredstva iz javnih razpisov in pozivov
- pridobitna dejavnost določena s tem statutom.

 

41. člen

 

Premoženje društva predstavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarno knjigo. Premoženje društva upravlja upravni odbor društva. Vsaka delitev premoženja društva med člane je nična.

 

42. člen

 

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik, v primeru njegove zadržanosti pa po vsakokratnem pooblastilu podpredsednik ali tajnik društva.

Društvo posluje preko transakcijskega računa, odprtega pri banki, ki ima za poslovanje dovoljenje Banke Slovenije.

Društvo izkazuje podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju v skladu z zakonom o društvih in z veljavnim računovodskim standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija.

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ga določi s Pravilnikom o računovodenju. Pravilnik o računovodenju sprejme upravni odbor.

Predsednik društva je dolžan zagotoviti redno vodenje poslovnih knjig in izdelavo rednega poročila o poslovanju.

Upravni odbor določi osebo, ki vodi poslovne knjige ter finančno in materialno poslovanje društva. Društvo lahko za opravljanje teh nalog sklene pogodbo s strokovno pooblaščenim podjetjem za finančno in računovodsko dejavnost, s katerim natančneje uredi pogodbena razmerja.

 

43. člen

 

Društvo ima lahko tudi pokrovitelje in darovalce. Darovalci in pokrovitelji so fizične ali pravne osebe, ki društvu namenjajo denarno ali drugo materialno pomoč. Darovalci in pokrovitelji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah skupščine, nimajo pa pravice odločanja in glasovanja.

 

44. člen

 

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo pristojne ustanove.

 

VII. SPREMEMBE TEMELJNEGA AKTA

 

45. člen

 

Zahtevek za spremembe in dopolnitve temeljnega akta lahko predloži upravni odbor, nadzorni odbor ali najmanj ena četrtina (1/4) članov društva z volilno pravico.

Spremembe in dopolnitve temeljnega akta sprejema skupščina z navadno večino vseh navzočih članov z volilno pravico.

Društvo mora v zakonsko določenem roku o spremembi temeljnega akta obvestiti pristojni upravni organ.

 

VIII. PRENEHANJE DRUŠTVA

 

46. člen

 

Društvo preneha:
- s sklepom skupščine, na kateri sta bili navzoči najmanj dve tretjini (2/3) članov z volilno pravico
- s spojitvijo z drugimi društvi ali pripojitvijo k drugemu društvu
- s stečajem
- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja
- po samem zakonu

Predsednik in zakoniti zastopnik društva mora v tridesetih (30) dneh od sprejetja sklepa o prenehanju društva obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris iz registra društev. Zahtevi za izbris društva iz registra se priloži sklep skupščine članov o prenehanju društva ter poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve v proračun ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.

Sklep o prevzemniku premoženja sprejme skupščina društva ob sprejemu sklepa o prenosu preostanka premoženja.

 

IX. KONČNE DOLOČBE

 

47. člen

 

Statut Slovenskega homeopatskega društva je bil sprejet na redni letni skupščini društva 30. marca 2012 in stopi v veljavo z dnem sprejetja. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut, ki je bil sprejet 10. aprila 2009.
 
Ljubljana, 30. marec 2012
 
Irena Franja Gorišek, dr. med.
predsednica in zakonita zastopnica Slovenskega homeopatskega društva