POSVET ZDRAVSTVO IN ZDRAVILSTVO

Prim. Dunja Piškur Kosmač, dr. med., ki je na ministrstvu za zdravje zadolžena za področje alternativnih metod zdravljenja, je na posvetu dejala: »Da je mnogo zdravnikov pridobilo ustrezno izobrazbo že v priznanih šolah v državah Evropske unije, se bomo morali v naši državi pač s sprijazniti s tem, da bomo to izobraževanje priznali, seveda dovolili, da zdravniki tudi izvajajo to dejavnost v okviru svojega rednega dela.« Po besedah Dunje Piškur Kosmač je leta 2000 kazalo, da bodo pripravljene zakonodajne rešitve za področje zdravilstva. Vendar se je zdravstveni minister prof. dr. Dušan Keber odločil, da bo tudi zdravilstvo urejal zakon o zdravju, kar je ta prizadevanja upočasnilo. Za neurejeno stanje na področju zdravilstva pa je po njenih besedah mnogokrat vzrok tudi nepopustljivo nasprotovanje s strani znanstvene medicine.
 
Pri tem je Piškur Kosmačeva opozorila, da se področje zdravilstva deli na dve veliki skupini; v prvo skupino sodijo homeopatija, kiropraktika, akupunktura, akupresura in osteopatija. Ta skupina je v večini držav EU urejena s predpisi, ki se dotikajo zdravstvenega sistema. V drugo skupino pa sodijo mnoge druge metode zdravilstva, ki človeku pomagajo k boljšemu psihofizičnemu počutju in s tem k dvigu kakovosti življenja. V evropskih državah obstajata dva različna pristopa pri izvajanju zdravilstva. V južni Evropi velja, da so za vsako obravnavo bolnikov odgovorni le zdravniki in v njihovi domeni je tudi alternativna medicina (pretežno metode iz prve skupine). V skandinavskih državah, Veliki Britaniji, na Nizozemskem pa lahko te metode izvaja vsaka oseba, ki ima tovrstno znanje in licenco, ki jo zavezuje k določenim etičnim kodeksom. Tako bo tudi v Sloveniji treba najti neke rešitve.
 
Omenila je možno spremembo zakona o zdravniški službi, ki zdravnikom prepoveduje opravljanje alternativnih metod zdravljenja, vendar bi morali biti zdravniki za ukvarjanje z določeno metodo ustrezno izobraženi. Drugi zdravilci, ki v osnovi nimajo zdravstvenega poklica, pa bi se morali združevati v društva in zbornice, ki bi določile ustrezne standarde.«
 
Novinarki Tadeji Lampret (Dnevnik) pa je pojasnila: »Kazalo je, da bo Slovenija dobila poseben zakon o zdravilstvu, vendar se je minister Keber odločil, da bo to področje uredil skupaj z drugo zdravstveno zakonodajo v zakonu o zdravju, ki pa ga, kot vemo, še ni.« Zdravilstva in zdravstva ni najbolje mešati v enem zakonu. »Sama bi homeopatijo, kiropraktiko in akupunkturo, ki so priznane v mnogih državah EU, prepustila zdravstvenim poklicem. Druge dejavnosti bi prepustila gospodarstvu.«
 
Novinarki Tadeji Lampret (Dnevnik) pa je dr. Vladislav Pegan, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije zatrdil, da ni veliko možnosti, da bi zbornica črtala določilo, po katerem se zdravniki ne smejo ukvarjati z zdravilstvom in mazaštvom. »Z mazaštvom se zdravniki ne bodo smeli ukvarjati nikoli. Morda se bodo lahko ukvarjali s tistimi zdravilnimi metodami, ki bodo v Sloveniji dovoljene. To je za zdaj le akupunktura, ki jo izvajajo zdravniki tudi v Kliničnem centru, morda bo v prihodnje priznana še katera metoda.«
 
Novinarki Tatjani Svete (Slovenske novice) pa je prim. Dunja Kosmač Piškur, dr. med. pojasnila, »da bo v prihodnosti homeopatija, akupunktura, akupresura, kiropraktika in osteopatija vključena v zakon o zdravju in bo spadalo pod ministrstvo za zdravje. S temi metodami bodo lahko zdravili le zdravniki, odprto pa je še vprašanje, ali bodo morali vrniti licenco ali bodo lahko zdravili kombinirano. Zdravniška zbornica in zdravniška stroka se zelo upirata, da bi lahko zdravniki zdravili tudi s temi metodami.« 
 
Akademik prof. dr. Matija Horvat pa je novinarki Svete na vprašanje, kaj meni o zahtevi zdravnikov, da se umakne obvezno podpisovanje sporne izjave, da se ne bodo ukvarjali z zdravilstvom in mazaštvom, za podaljšanje zdravniške licence, odgovoril: »Na te zdravnike gledam z začudenjem. Kako je možno, da ima kdo, ki je študiral medicino, potrebo, da se začne ukvarjati z zdravilstvom? Upam, da ne iz koristoljubja. Rad bi preveril njihovo medicinsko znanje.«
 
Vir:
STA, 24. 11. 2004, Področje zdravilstva še vedno ni urejeno
Dnevnik, 25. 11. 2004, Tadeja Lampret: Kdor nima drugega dela, je lahko bioenergetik
Slovenske novice, 26. 11. 2004, Tatjana Svete: Nad bolnikom obupa slab zdravnik