UMETNA INTELIGENCA DA, ZDRAVNIŠKA PAMET NE: SLOVENSKA ZGODBA O PREPOVEDANI TERAPEVTSKI SVOBODI
Slovenija je edina država v EU, v kateri zdravnikom zaradi uporabe nekonvencionalnih metod zdravljenja grozi odvzem zdravniške licence. Veljavna zakonska ureditev je protiustavna, kar je ugotovilo tudi Ministrstvo za zdravje že leta 2017. Zato avtorja predlagata ukinitev neustavnih določb ZZdrS, ki omejujejo zdravnikovo terapevtsko svobodo. To ni revolucija, temveč zgolj dohitevanje realnosti in evropskih oziroma mednarodnih standardov. Skrajni čas je, da zamenjamo perspektivo in si priznamo: paciente najbolje ščiti zdravnik, ki sme svobodno uporabljati vsa znanja, ki jih ima – ne pa zdravnik, ki ga je strah lastne pameti, ker bi ga ta lahko stala licence.
V TFL glasniku je objavljen članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus in pravnika Boštjana Koritnika z naslovom Umetna inteligenca da, zdravniška pamet ne: slovenska zgodba o prepovedani terapevtski svobodi.
Avtorja ugotavljata, da Slovenija ostaja edina država v Evropski uniji, kjer je zdravnikom prepovedano uporabljati nekonvencionalne metode zdravljenja, čeprav so te v mnogih državah del zdravniške prakse. Zdravnik, ki bi v Sloveniji poleg standardnega zdravljenja uporabil tudi katero od teh metod, tvega odvzem licence in sankcije.
Ta ureditev izvira iz Zakona o zdravilstvu (2007) in poznejše novele Zakona o zdravniški službi (2008), ki sta zdravnike obravnavala kot “zdravilce”, kadar uporabijo nekonvencionalne pristope. Absurdnost je toliko večja, ker Ministrstvo za zdravje že od leta 2017 priznava, da je ta ureditev protiustavna, a kljub opozorilom Varuha človekovih pravic še ni prišlo do sprememb.
Praksa je v popolnem nasprotju z drugimi evropskimi državami, kjer zaradi varnosti pacientov nekonvencionalne metode izvajajo zdravniki z dodatnimi usposabljanji. V Sloveniji pa takšna prepoved paradoksalno zmanjšuje varnost pacientov, saj jih potiska k manj usposobljenim izvajalcem ter ruši zaupanje v zdravstveni sistem.
Avtorja ugotavljata, da »rešitev ni zapletena in je v osnovi že bila napisana – v Izhodiščih MZ in v priporočilih Varuha:
- črtanje določb ZZdrS, ki zdravniku odvzamejo ali ne podelijo licence zaradi »zdravilske dejavnosti«;
- jasna razmejitev: zdravnik ni zdravilec; zdravljenje (konvencionalno in nekonvencionalno) je v rokah zdravnikov, določene storitve »za počutje« pa lahko opravljajo drugi;
- regulirana dodatna izobraževanja iz posameznih metod za zdravnike (in ne lov na čarovnice);
- odpiranje prostora medicini, kjer pacient skupaj z zdravnikom izbira med različnimi metodami, ki so zanj varne in smiselne.
Če povzamemo: v Sloveniji lahko zdravnik uporablja robota in umetno inteligenco, ne pa lastne celostne presoje, ki vključuje tudi metode, ki jih v drugih državah mirno uporabljajo njegovi kolegi.
Morda je skrajni čas, da zamenjamo perspektivo in si priznamo: paciente najbolje ščiti zdravnik, ki sme svobodno uporabljati vsa znanja, ki jih ima – ne pa zdravnik, ki ga je strah lastne pameti, ker bi ga ta lahko stala licence.«
Vir: