SLOVENIJA SE BO ODREKLA SANKCIONIRANJU ZDRAVNIKOV HOMEOPATOV
18.12.2014 00:00
Novinarka Dela Diana Zajec piše: »Bojazen, da bi Slovenija v Evropi postala prepoznavna le po Blejskem otoku, bančni luknji in odvzemanju licenc zdravnikom, ki zdravijo tudi s homeopatijo, se ne bo uresničila. Vsaj pri homeopatiji ne, kajti slovenska zdravniška zbornica bo ministrstvu za zdravje predlagala spremembo zakonodaje.«
Novinarka Diana Zajec je v današnji izdaji časopisa Delo objavila prispevek z naslovom Zdravniki ali medicinski analfabeti, ki ga v nadaljevanju povzemamo.
»Čeprav je na včerajšnji seji skupščine predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina tudi z omembo te bojazni jasno nakazal, da bi medicina lahko postala nekoliko bolj tolerantna do zgodbe o homeopatiji, ki je bila leta in leta globoko zakopana v predalih slovenskega zdravstva, prežeta z absolutnim zavračanjem, je bilo med nekaj ur trajajočo burno razpravo težko napovedati, kakšna bo končna odločitev.
»Želimo dokaze, ne lažnih upanj in vraž«
»Ne verjamem v alternativne metode. Ko sem pregledoval literaturo, sem ugotovil, da obstaja približno 1400 teh metod. In lahko rečem, da smo do velike večine odklonilni, prezirljivi, da se v celoti distanciramo od mazaštva. Morda pa smo vendarle lahko dojemljivejši do komplementarnih metod – vendar želimo dokaze, ne lažnih upanj in vraž,« je poslancem pred odločanjem o tej, v slovenskem prostoru očitno še vedno zelo »heretični« temi dejal Možina. Po njegovem mnenju bo zdravništvo moralo »ugotoviti, katere prakse so za naše bolnike neškodljive, in poiskati odgovor na vprašanje, ali je bolje, da jih izvajajo zdravniki ali popolni medicinski analfabeti«.
V nekaterih zelo ostrih razpravah je homeopatija dobila kopico etiket – od popoldanskega mazaštva, metode zdravljenja s placebom, brez vsakršnega znanstveno dokazanega učinka, do zaslužkarstva, torej nečesa, kar mora biti strogo ločeno od resne medicine. Po drugi strani pa je zanimivo, da so slovenski zdravniki, kot je pokazala pred kratkim anketa, ki jih je sicer zajela le 735, alternativnim metodam naklonjeni. Tretjina se jih je že izobraževala tudi na tem področju, tri četrtine pa bi se jih tovrstnega izobraževanja udeležilo, če bi ga pripravili njihovi stanovski kolegi.
Placebo se skriva tudi v uradni medicini
Nekdanja varuhinja človekovih pravic, psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek Travnik, se je okrogle mize, ki je bila umeščena v odločanje zdravnikov o tej temi – iz proceduralnih razlogov so med okroglo mizo sejo skupščine prekinili –, udeležila kot predstavnica združenja za integrativno medicino. »Sama se ne ukvarjam z nobeno zdravilsko metodo, razen z intuicijo, ki me je danes pripeljala sem,« je poudarila in opozorila na veliko metaanalizo, v kateri se je izkazalo, da so »antidepresivi le za dva do tri odstotke učinkovitejši od placeba, ki je nekaj, kar ne spada v šolsko medicino«. In poudarila, da si želi, »da se zdravnikom, ki se želijo ukvarjati z integrativno medicino, to tudi pri nas omogoči. Ključna je namreč želja, da pacientu pomagamo, pri čemer pa nikoli in nikdar ne sme priti do kršitve etičnih pravil.«
Konec skrivanja
Že zdaj je jasno, da bo vzporedno s predlogi za spremembo zakonodaje treba jasno odgovoriti tudi na dileme o delovanju zdravnikov homeopatov, vključno z regulacijo in nadzorom te dejavnosti. A do skorajda nepredstavljive prelomnice je vendarle prišlo, po zaslugi zavedanja, da zagovornikom (zgolj) uradne medicine nekoliko bolj tolerantni odnos ne bo okrnil ugleda, njihovim kolegom, ki »verjamejo« v moč homeopatije, pa se ne bo treba več skrivati.
Njihovo delovanje, ki je še vedno vezano na kodeks medicinske etike in deontologije, čeprav vključuje tudi nekaj, česar večina zdravnikov ne razume, naj se dekriminalizira. Na to so včeraj opozorili številni zdravniki, ki se zavedajo, da sobivanju, že zaradi boljše zaščite in varnosti pacientov, ne bo mogoče uiti.«
Vir:
DELO, 18. decembra 2014, Diana Zajec: Zdravniki ali medicinski analfabeti
»Čeprav je na včerajšnji seji skupščine predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina tudi z omembo te bojazni jasno nakazal, da bi medicina lahko postala nekoliko bolj tolerantna do zgodbe o homeopatiji, ki je bila leta in leta globoko zakopana v predalih slovenskega zdravstva, prežeta z absolutnim zavračanjem, je bilo med nekaj ur trajajočo burno razpravo težko napovedati, kakšna bo končna odločitev.
»Želimo dokaze, ne lažnih upanj in vraž«
»Ne verjamem v alternativne metode. Ko sem pregledoval literaturo, sem ugotovil, da obstaja približno 1400 teh metod. In lahko rečem, da smo do velike večine odklonilni, prezirljivi, da se v celoti distanciramo od mazaštva. Morda pa smo vendarle lahko dojemljivejši do komplementarnih metod – vendar želimo dokaze, ne lažnih upanj in vraž,« je poslancem pred odločanjem o tej, v slovenskem prostoru očitno še vedno zelo »heretični« temi dejal Možina. Po njegovem mnenju bo zdravništvo moralo »ugotoviti, katere prakse so za naše bolnike neškodljive, in poiskati odgovor na vprašanje, ali je bolje, da jih izvajajo zdravniki ali popolni medicinski analfabeti«.
V nekaterih zelo ostrih razpravah je homeopatija dobila kopico etiket – od popoldanskega mazaštva, metode zdravljenja s placebom, brez vsakršnega znanstveno dokazanega učinka, do zaslužkarstva, torej nečesa, kar mora biti strogo ločeno od resne medicine. Po drugi strani pa je zanimivo, da so slovenski zdravniki, kot je pokazala pred kratkim anketa, ki jih je sicer zajela le 735, alternativnim metodam naklonjeni. Tretjina se jih je že izobraževala tudi na tem področju, tri četrtine pa bi se jih tovrstnega izobraževanja udeležilo, če bi ga pripravili njihovi stanovski kolegi.
Placebo se skriva tudi v uradni medicini
Nekdanja varuhinja človekovih pravic, psihiatrinja dr. Zdenka Čebašek Travnik, se je okrogle mize, ki je bila umeščena v odločanje zdravnikov o tej temi – iz proceduralnih razlogov so med okroglo mizo sejo skupščine prekinili –, udeležila kot predstavnica združenja za integrativno medicino. »Sama se ne ukvarjam z nobeno zdravilsko metodo, razen z intuicijo, ki me je danes pripeljala sem,« je poudarila in opozorila na veliko metaanalizo, v kateri se je izkazalo, da so »antidepresivi le za dva do tri odstotke učinkovitejši od placeba, ki je nekaj, kar ne spada v šolsko medicino«. In poudarila, da si želi, »da se zdravnikom, ki se želijo ukvarjati z integrativno medicino, to tudi pri nas omogoči. Ključna je namreč želja, da pacientu pomagamo, pri čemer pa nikoli in nikdar ne sme priti do kršitve etičnih pravil.«
Konec skrivanja
Že zdaj je jasno, da bo vzporedno s predlogi za spremembo zakonodaje treba jasno odgovoriti tudi na dileme o delovanju zdravnikov homeopatov, vključno z regulacijo in nadzorom te dejavnosti. A do skorajda nepredstavljive prelomnice je vendarle prišlo, po zaslugi zavedanja, da zagovornikom (zgolj) uradne medicine nekoliko bolj tolerantni odnos ne bo okrnil ugleda, njihovim kolegom, ki »verjamejo« v moč homeopatije, pa se ne bo treba več skrivati.
Njihovo delovanje, ki je še vedno vezano na kodeks medicinske etike in deontologije, čeprav vključuje tudi nekaj, česar večina zdravnikov ne razume, naj se dekriminalizira. Na to so včeraj opozorili številni zdravniki, ki se zavedajo, da sobivanju, že zaradi boljše zaščite in varnosti pacientov, ne bo mogoče uiti.«
Vir:
DELO, 18. decembra 2014, Diana Zajec: Zdravniki ali medicinski analfabeti