HOMEOPATIJA V PRIMEŽU MANIPULACIJ - ŠE DRUGIČ

Miloš Žužek, dr. med. je v strokovni reviji Pravna praksa objavil prispevek z naslovom Homeopatija v primežu manipulacij – še drugič. Celoten prispevek (s popravki urednika) si lahko preberete v Pravni praksi (letnik 2019, številka 48, stran 10-11, GV Založba, 12. 12. 2019).

»Še enkrat se odzivam na pisanje pravnika Andreja Trohe (1), ker menim, da premalo pozna problematiko, o kateri piše, zato so njegovi zaključki napačni. (2)

Ministrstvo za zdravje ugotavlja neustavno stanje

V svojem prvem odzivu sem želel predvsem opozoriti na ugotovitve Ministrstva za zdravje, ki je samo ugotovilo ustavna neskladja na področju zakonodaje, ki ureja izvajanje nekonvencionalnih oblik zdravljenja, zato je tudi začelo pripravljati nov zakon. (3) Izpostavil sem uradne ugotovitve ministrstva, ki so zapisane v izhodiščih (4) za pripravo novega zakona in tudi javno objavljene.

Če pozorno preberemo tisti del izhodišč, ki se nanaša na ustavna neskladja in sem ga tudi povzel v svojem prispevku, lahko vidimo, da je napisan jasno in jedrnato. Ker gre za javno objavljen dokument, ki ministrstvo obvezuje, sklepam, da je to formuliral nekdo, ki se spozna na ustavno pravo. To ni stališče določene osebe, ampak je uradno stališče ministrstva. Če se pravnik Andrej Troha s temi ugotovitvami, ki se nanašajo na isto problematiko, o kateri razpravlja on, ne strinja, pomeni, da se ne strinja z uradnimi ugotovitvami Ministrstva za zdravje.

Podobno kot ministrstvo ugotavlja Varuh človekovih pravic

S problematiko zdravnikov, ki zdravijo s homeopatijo, je seznanjen tudi Varuh človekovih pravic, ki je zavzel podobno stališče in je ministrstvo tudi večkrat pozval, naj to uredi.

V 19. rednem letnem poročilu za leto 2013 Varuh opozarja:

"Največja ovira vzpostavitvi mreže izvajalcev dopolnilnih metod zdravljenja, ki so že priznane v tujini, je v primerjavi s tujimi ureditvami nerazumna zahteva Zakona o zdravniški službi, da zdravniki ne smejo opravljati homeopatske dejavnosti, saj drugače izgubijo licenco za delo. Pacienti, ki bi želeli izbrati homeopatsko zdravljenje, ne morejo dobiti niti recepta za homeopatska zdravila, čeprav zakonskih ovir za njihovo izdajo ni."

V 20. rednem letnem poročilu za leto 2014 Varuh opozarja:

"Omeniti je treba sklep Zdravniške zbornice Slovenije, ki ne vidi več ovir, da bi zdravniki lahko opravljali tudi homeopatsko dejavnost, ne da bi jim grozila izguba licence, izdane na podlagi Zakona o zdravniški službi. To je šele prvi korak k ureditvi homeopatije na način, ki bo primerljiv z drugimi evropskimi državami, saj mora MZ pripraviti predlog sprememb omenjenega zakona, in šele po uveljavitvi njegovih sprememb bodo lahko zdravniki homeopatsko dejavnost opravljali brez strahu pred nesorazmernimi posledicami izgube licence."

Tedanja Varuhinja človekovih pravic, pravnica Vlasta Nussdorfer, je na okrogli mizi o homeopatiji, ki jo je 17. decembra 2014 organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, zdravnike pozvala, naj ne odkrivajo tople vode, saj je to področje v Evropi že urejeno.

Prazne obljube in zavlačevanje

Poudariti je treba, da Ministrstvo za zdravje že od leta 2008 obljublja, da bo to nezakonito stanje uredilo. Ker smo jim verjeli in upali, da je to mogoče urediti z dialogom, do sedaj nismo uporabljali sodnih poti.

Ministrstvo je že drugič začelo pripravljati nov zakon. Prvič je bil predlog novega zakona že pripravljen, ni bil sicer idealen, je pa odpravljal ključne nesmisle sedanje zakonodaje. Vlada bi ga morala samo še potrditi in poslati v parlamentarno proceduro, potem pa je prišel nov minister in ga brez kakršnegakoli pojasnila spravil v predal. Na ministrstvu smo na sestankih izgubili veliko časa, rezultata pa ni bilo nobenega. Podobno se je zgodilo v zadnjem primeru, ko se je ministrica odločila, da se pripravi poseben zakon, ki bo to področje uredil za zdravnike in zdravstvene delavce, potem pa je spet sledilo zavlačevanje, dokler se vlada ni zamenjala. Ta vzorec se ponavlja vedno znova. Ministrstvo za zdravje enostavno ne opravi svojega dela.

Specifičnost homeopatskih zdravil

Kar se tiče homeopatskih zdravil, ki jim pravnik Andrej Troha oporeka zdravilne učinke, postopka njihove registracije in informacije na ovojnini, je treba poznati zgodovino homeopatije in tudi samo homeopatijo, da lahko razumemo, zakaj imajo homeopatska zdravila drugačen status kot klasična zdravila. Brez tega ni mogoče izpeljati pravih zaključkov.

Zakaj za homeopatska zdravila velja poenostavljen postopek registracije?

Homeopatijo je pred več kot 200 leti razvil nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann (1755-1843), ko farmacevtske industrije še ni bilo. Homeopatska zdravila so torej v lekarnah že več kot 200 let, so varna in dobro preizkušena. Do pred kratkim teh zdravil ni bilo treba registrirati, čeprav so bila v zahodnoevropskih državah zakonsko regulirana. Registracijo homeopatskih zdravil je uvedla Evropska unija, ker pa so bila ta zdravila v lekarnah že 200 let in so se izkazala za varna, je določila poenostavljen postopek registracije. Za razliko od klasičnih zdravil namreč pri homeopatskih zdravilih predoziranje in zastrupitve praktično niso možne. Ne glede na postopek registracije pa so po zakonu to zdravila za uporabo v humani medicini, za katera zakon določa, da jih lahko predpisuje samo zdravnik. Nikjer v zakonu ne piše, da to velja samo za klasična zdravila ali da ne velja za homeopatska zdravila. (5) Sklepanje pravnika Andreja Trohe je torej tukaj napačno.

Zakaj na ovojnini homeopatskih zdravil ni navedenih/odobrenih terapevtskih indikacij?

Če hočemo razumeti, zakaj na ovojnini homeopatskih zdravil ni navedenih terapevtskih indikacij, kar naj bi po mnenju pravnika Andreja Trohe posredno pomenilo, da tudi nimajo zdravilnih učinkov (kar seveda ne drži), moramo nujno poznati nekaj osnov homeopatije.

Homeopatska zdravila nimajo s klasičnimi zdravili nič skupnega. Pripravljamo jih drugače, preizkušamo jih drugače in predpisujemo jih drugače.

Pripravljamo jih tako, da izhodno snov postopoma redčimo in pretresamo v enakem razmerju. Postopek imenujemo potenciranje, tako pripravljena zdravila pa potencirana zdravila.

Preizkušamo jih na zdravih prostovoljcih in ne na bolnikih in živalih, kot to velja za klasična zdravila.

Namen preizkušanja pa je ugotoviti, katere simptome povzročajo in ne katere bolezni zdravijo.

Predpisujemo jih vedno na osnovi enakega pravila, ki ga imenujemo načelo podobnosti. Iz izkušnje vemo, da pri zdravljenju učinkuje zdravilo, katerega simptomi iz preizkusa na zdravih prostovoljcih se ujemajo s simptomi pri bolniku. Prvi je na to idejo prišel dr. Samuel Hahnemann, ko je na sebi preizkušal eno od zdravil in na tej osnovi zgradil homeopatijo. Načelo podobnosti je v bistvu na zdravljenje apliciran zakon o akciji in reakciji. Z generiranjem bolezni podobnih simptomov v zelo blagi obliki (kar omogočajo potencirana zdravila) sprožimo nasprotno reakcijo organizma, ki se v toku zdravljenja postopoma vrne v stanje zdravja. S klasičnimi zdravili takšnega učinka nikoli ne dosežemo, zato z njimi ne moremo ozdraviti nobene kronične bolezni.

Homeopatsko zdravilo izbiramo individualno, za vsakega bolnika posebej. Ker ga izbiramo na osnovi simptomov specifičnih za posameznega bolnika, lahko bolniki z enakimi diagnozami dobijo povsem različna homeopatska zdravila. To je razlog, da na ovojnini homeopatskih zdravil ne morejo biti navedene terapevtske indikacije. (6, 7) Diagnoza bolezni žal ni podatek na osnovi katerega bi lahko zanesljivo izbrali homeopatsko zdravilo. Torej je pravnik Andrej Troha tudi tukaj v zmoti.

Medicina in znanost

Pravnik Andrej Troha medicino enači z znanostjo. Medicina ni znanost, čeprav se tako predstavlja. Znanost je eksaktna veda, ki temelji na naravnih zakonih (na primer fizika), medicina pa to ni. Homeopatija je v tem pogledu bližje znanosti, saj homeopatska zdravila predpisujemo na osnovi univerzalnega pravila zdravljenja, zato preizkusi homeopatskih zdravil na bolnikih niso potrebni. (8) Kljub temu pa pri homeopatiji raje govorimo o umetnosti zdravljenja kot o znanosti.

OPOMBE

(1) Troha, A.: Razlikovanje med zdravniki in homeopati ni neustavno, Pravna praksa, št. 46/2019, str. 18-19.

(2) Že sam naslov je zavajajoč. Razlikovanje samo po sebi ni neustavno, neustavna je zakonodaja, ki krši pravice zdravnikov, ki zdravijo s homeopatijo.

(3) Ministrstvo za zdravje se je v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Ur. l. RS, št. 25/16) zavezalo, da bo ureditev tega področja za zdravnike in zdravstvene delavce približalo ureditvi alternativnega zdravljenja v drugih državah članicah EU oziroma da bo ureditev primerljiva z ureditvijo v drugih državah članicah EU.

(4) Okvirna izhodišča za Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Ministrstvo za zdravje, november 2017.

(5) Trenutno je v Slovenji registriranih kar nekaj homeopatskih zdravil v potencah, ki jih je mogoče dobiti samo na zdravniški recept.

(6) S stališča homeopatije je seveda tudi sedanji napis nesmiseln, uporabnika pa kvečjemu zmede. Zadostoval bi napis homeopatsko zdravilo.

(7) Obstajajo tudi tako imenovani homeopatski kompleksi, ki so mešanice homeopatskih zdravil, namenjene samozdravljenju blažjih zdravstvenih težav. Ta zdravila imajo navedene terapevtske indikacije in zanje ne velja poenostavljen postopek registracije (glej prvi odstavek 53. člena Zakona o zdravilih, Ur. l. RS, št. 17/14 in 66/19). Vsebujejo več homeopatskih zdravil, za katere se iz kliničnih izkušenj ve, da pogosto pomagajo pri določenih težavah, zato obstaja možnost, da bo kljub neupoštevanju pravil predpisovanja (saj gre za kliničen predpis zdravila brez upoštevanja načela podobnosti) kakšno od teh zdravil vseeno pomagalo. Bolniki lahko ta zdravila kupijo v lekarnah, zdravniki homeopati pa jih ne predpisujejo, ker upoštevajo pravila predpisovanja in zdravijo istočasno samo z enim zdravilom, ki ga izberejo na osnovi načela podobnosti.

(8) Homeopatsko zdravilo, katerega simptomi so znani iz preizkusa zdravila na zdravih prostovoljcih (ti simptomi so zbrani v homeopatski materiji mediki), lahko torej zaradi poznavanja načela podobnosti predpišemo, ne da bi ga kdajkoli preizkusili na bolnikih, in bo delovalo. V tem je bila genialnost utemeljitelja homeopatije dr. Samuela Hahnemanna.«