VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN MINISTER ZA ZDRAVJE O HOMEOPATIJI

07.01.2020 01:52

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 7. januarja 2020 na delovnem srečanju gostil ministra za zdravje Aleša Šabedra. Skupaj s sodelavci so se pogovarjali o (ne)uresničevanju priporočil Varuha človekovih pravic z delovnega področja Ministrstva za zdravje.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je »terjal odgovore tudi glede priprave novele zakona s področja homeopatije, ki je bila obljubljena že za leto 2018 in naj bi med drugim uvedla, da zdravnikom, ki se ukvarjajo s homeopatijo ne bi bilo treba več vračati zdravniških licenc.

 

Kot so povedali predstavniki ministrstva, bo k spremembam na tem področju vsekakor treba pristopiti, vendar konkretnih zavez v zvezi s tem niso dali (enako za zakonodajno ureditev področja psihoterapije).«

 

Varuh človekovih pravic Svetina je ministra Šabedra še opozoril, da ministrstvo ne odgovarja na varuhova vprašanja in dopise ali pa to stori z veliko zamudo, kar se zdi varuhu zaskrbljujoče.

 

 

Naj spomnimo, da je Varuh človekovih pravic Vlado RS in ministrstvo za zdravje že večkrat pozval, naj končno uredi izvajanje homeopatije za zdravnike.

 

V 19. rednem letnem poročilu za leto 2013 Varuhinja opozarja:

 

"Največja ovira vzpostavitvi mreže izvajalcev dopolnilnih metod zdravljenja, ki so že priznane v tujini, je v primerjavi s tujimi ureditvami nerazumna zahteva Zakona o zdravniški službi, da zdravniki ne smejo opravljati homeopatske dejavnosti, saj drugače izgubijo licenco za delo. Pacienti, ki bi želeli izbrati homeopatsko zdravljenje, ne morejo dobiti niti recepta za homeopatska zdravila, čeprav zakonskih ovir za njihovo izdajo ni. Ministrstvo za zdravje je v odzivnem poročilu k Varuhovemu poročilu za leto 2012 navedlo, (…) da naj bi bil novi zakon sprejet v letu 2014."

 

Priporočilo Varuha človekovih pravic, Uradni list RS, št. 85/14: Državni zbor priporoča vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo priporočila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, zapisana v Devetnajstem rednem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2013.

 

V 20. rednem letnem poročilu za leto 2014 Varuhinja opozarja:

 

"Omeniti je treba sklep Zdravniške zbornice Slovenije, ki ne vidi več ovir, da bi zdravniki lahko opravljali tudi homeopatsko dejavnost, ne da bi jim grozila izguba licence, izdane na podlagi Zakona o zdravniški službi. To je šele prvi korak k ureditvi homeopatije na način, ki bo primerljiv z drugimi evropskimi državami, saj mora MZ pripraviti predlog sprememb omenjenega zakona, in šele po uveljavitvi njegovih sprememb bodo lahko zdravniki homeopatsko dejavnost opravljali brez strahu pred nesorazmernimi posledicami izgube licence."

 

Priporočilo Varuha človekovih pravic, Uradni list RS, št. 82/15: Državni zbor priporoča vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo priporočila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, zapisana v Dvajsetem rednem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2014.

 

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na Okrogli mizi o homeopatiji, ki jo je 17. decembra 2014 organizirala Zdravniška zbornica Slovenijezdravnike pozvala, naj ne odkrivajo tople vode, saj je to področje v Evropi že urejeno.

 

Ministrstvo za zdravje se je v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16), ki jo je sprejel Državni zbor 29. marca 2016 in v mnenju o 20. rednem letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2014 (september 2015) zavezalo, da bo ureditev tega področja približalo ureditvi alternativnega zdravljenja v drugih državah članicah Evropske unije oziroma da bo ureditev primerljiva z ureditvijo v drugih državah članicah EU. V ReNPZV16–25 ministrstvo za zdravje ugotavlja, da je »iz poročila EU projekta CAMbrella razvidno, da v večini držav članic komplementarno medicino oziroma alternativno medicino izvajajo le osebe, ki imajo primarno pridobljeno zdravstveno ali celo medicinsko izobrazbo. Nekatere metode, kot so akupunktura, homeopatija, kiropraktika, osteopatija in tradicionalna kitajska medicina, pa lahko izvajajo le zdravniki.« Vlada Republike Slovenije se je v ReNPZV16–25 zavezala, da bo novi zakon sprejet leta 2018.

 

Ministrstvo za zdravje je šele 27. novembra 2017 objavilo Okvirna izhodišča za Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Javna razprava o okvirnih izhodiščih je potekala do 29. decembra 2017. S sprejetjem tega zakona se bo končno uredilo to področje za zdravnike tako, da se jim ne bo več grozilo z nesorazmernim ukrepom odvzema zdravniške licence ter degradacijo v zdravilce. Ko bo ta zakon sprejet, se bo uredilo to, kar bi moralo biti v Sloveniji urejeno že leta 1992 (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 58. in 59. člen), in sicer, da lahko zdravniki izvajajo tudi dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. S sprejetjem tega zakona  se bodo tako za zdravnike po 28 letih končno odpravila vsa neskladja v zakonodaji.

 

Ker pa ministrstvo za zdravje zavlačuje s pripravo zakona, je Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer 5. novembra 2018 na sestanku z ministrom za zdravje Fakinom in njegovimi sodelavci ponovno opozorila na neurejeno področje dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik zdravljenja in rehabilitacije. Predstavniki ministrstva so ji odgovorili, da je predlog zakona v pripravi in da pričakujejo, da bo v javno obravnavo posredovan v letu 2019.

 

Ministrstvo za zdravje Predloga Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije do današnjega dne še ni pripravilo, čeprav bi moral Državni zbor v skladu z ReNPZV16–25 zakon sprejeti že leta 2018.

 

Vir:

Varuh Svetina na delovnem srečanju z ministrom za zdravje Šabedrom, 7. januar 2020

Svetina in minister Šabeder o odprtih vprašanjih s področja zdravstva, STA, 7. januar 2020

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih